Franja

kȁsan -sna -o, dol. kȁsnī -ā -ō pozen: -a jesen; -o doba noći pozno ponoči; do u -u noć pozno v noč; -i krompir, krumpir

kásen tardío

kasno kesanje arrepentimiento m tardío
kasno tarde
kasno je es tarde
kasno v noč hasta muy entrada la noche
kasno ponoči a altas horas de la noche
kasno vsta(ja)ti levantarse tarde
bolje kasno kot nikoli más vale tarde que nunca
prekasno dospeti, priti llegar, venir demasiado tarde

ključni (-a, -o) Schlüssel- (dražljaj der Schlüsselreiz, pojem der Schlüsselbegriff, položaj die Schlüsselposition, položaj die Schlüsselstellung, problem das Schlüsselproblem, beseda das Schlüsselwort, funkcija die Schlüsselfunktion, oseba die Schlüsselfigur, vloga die Schlüsselrolle, doživetje das Schlüsselerlebnis, mesto die Schlüsselstelle, število die Schlüsselzahl, vprašanje die Schlüsselfrage); rokovno: Los-, Stich- (dan der Stichtag, Lostag, noč die Losnacht, leto das Stichjahr)

kocine se postavijo pokonci komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz, feláll a szőr a hátán [od negativnih čustev]
Noč čarovnic je čas, ko televizijske postaje preplavijo filmi, ob katerih se nam kocine postavijo pokonci. ▸ A Halloween az az időszak, amikor a tévécsatornákat elárasztják olyan filmek, amelyektől feláll a szőr a hátunkon.
Privržencem skupine U2 so se že ob prvem poslušanju dueta kocine postavile pokonci. ▸ A U2 együttes rajongói már a duett első meghallgatásakor libabőrösek lettek.
Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu, kocine se naježijo komu

krés solstice moški spol d'été, (fête ženski spol de la) Saint-Jean ženski spol ; (ogenj) feu moški spol de joie

o kresu à la Saint-Jean
kresna noč nuit ženski spol de la Saint-Jean
kresni ogenj feu moški spol de la Saint-Jean

krésen

krésna noč Midsummer Night
krésni ogenj St. John's fire; bonfire

krésen (-sna -o) adj. del solstizio d'estate:
kresna noč la notte di S. Giovanni

krésen

kresna noč noche f estival (ali de verano)

láhek (po teži) light, weightless; lightweight; (netežaven) easy, not difficult

láhka atletika (light) athletics pl, games pl, track and field sports
láhki atlet athlete
láhko breme light burden
láhka hrana light food
láhek korak light tread, soft steps pl
láhka cigara (tobak) mild cigar (tobacco)
láhka konjenica light cavalry
láhka poškodba, rana light (ali flesh) wound
láhka roka light hand
láhka križarka light cruiser
láhko spanje light sleep
láhko noč! good night!
láhek slog easy (ali fluent) style
láhka teža (pri boksu) lightweight
láhka zmaga (figurativno) walkover
láhko vino light wine
bodi mu láhka zemlja! may the earth rest light on him!, may he rest in peace!
to je otročje láhko it is as easy as pie
načrt je otročje láhak the plan is foolproof
sedaj láhkó greš! you may go now!
láhka ženska (figurativno) fickle woman
z láhkim srcem with a light heart

láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
lahko dekle fille légère (ali volage)
lahko delo travail moški spol facile
lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
lahka smrt belle mort, mort douce
lahko vino vin léger, petit vin
lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
lahko légèrement, facilement, aisément
lahko dostopen d'accès facile
lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
lahko da il se peut que, peut-être
lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
lahko odidete vous pouvez partir
lahko se uči il apprend facilement
vzeti vse na lahko prendre tout à la légère

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

lateō -ēre -uī (—) (indoev. kor. *lā- (lāi-) skri(va)ti se, skrit biti; prim. skr. rā-trī noč, gr. λανϑάνω in λήϑω, dor. λάϑω, lat. lateō, gr. λήϑη pozaba, Λητώ, dor. Λατώ (in od tod lat. Lātōna) = noč (mati obeh glavnih nebesnih svetil, Apolona in Artemide, tj. sonca in lune), λάϑρα skrivaj)

1. skrit biti, skrivati se, na tihem osta(ja)ti, kje tičati: l. inter labra Pl., sub arcis, sub tectis Pl., in occulto Ci., quis locus tam fuit abditus, ut lateret? Ci. da bi bil neviden, qui in silvis abditi latebant C., telum, quod latebat, protulit N., latet arbore opaca aureus et foliis et lento vimine ramus V., latet anguis in herba V. (preg. o skriti nevarnosti), latet herbā coluber O., bene qui latuit, bene vixit O. kdor živi na skrivnem (skrivaj, tiho, brez (častne) službe), cetera opera velut sub ipsā (sc. mole) latentia tuebatur Cu., l. domi Q., non latet hostis Sil., latentem miles agnovit Suet.; latere s kakim pt. = skrivaj kaj delati: ne lateret adfectans Amm., ne lateant id tentantes Amm.; pesn.: latet sub classibus aequor V. je pokrito z ladjami, ga zaradi ladij ni mogoče videti; pren.: tute pone te latebis facile Pl. boš lahko sam sebi v napoto, sam sebi škodoval, virtutem latere in tenebris Ci., sub nomine pacis bellum latebat Ci., ibi scelus quoque latere inter illa tot flagitia putatote Ci., cur paupertas aliarum sub hac legis specie latet? L., morum vitia sub umbra eloquentiae latebant Iust., in obscuro l. (o resnici) Lact.; pozneje z acc. = skri(va)ti se pred kom: conscientiam, stationarios milites Amm.

2. occ. skri(va)ti se (da kdo ne pride pred sodišče): quis est, qui fraudationis causā latuisse dicat … Quinctium? Ci., cur enim lateas Tert.

3. zavarovan, zaklonjen, na varnem, spravljen, shranjen biti: latebat (sc. Atticus) apud P. Volumnium N., portu latent puppes H., portus latet H. je zavarovan pred vetrovi; pren.: omnes urbanae res … latent in tutela ac praesidio bellicae virtutis Ci., quod sub umbra Romanae amicitiae latebant L., sub illius umbra Philotas latebam Cu., plebes facili praesidio latet Ph.

4. metaf. skrit, neznan, tajen, spregledan, neopažen, prezrt biti ali osta(ja)ti; abs.: plurimarum rerum latet utilitas Ci., earum causarum aliae sunt perspicuae, aliae latent Ci., cum laterent hae partes (sc. Galliae) ut barbarae Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sed „temo“ unde et cur dicatur, latet Varr., neque, id qua ratione consecutus sit, latet H., quae tantum accenderit ignem, causa latet V., neque diu latuit aut quid non impetrando passuri fuissemus aut quid impetrando profecti essemus Vell.; z ACI: latet plerosque … superiorum trium siderum ignes esse, qui … Plin.; z acc. (pesn. in neklas. po gr. τοῦτό με λανϑάνει): semen duplex, unum, quod latet nostrum sensum, alterum, quod apertum (sc. est) Varr., nec latuere doli fratrem Iunonis V., res latuit patrem O., nil illum, toto quod fit in orbe latet O., nec latuere diu saevum spolia illa Syenen Val. Fl., sed res Annibalem non diu latuit Iust., non enim hominem doctissimum latuit Aug.; z dat.: quae (sc. vis et potestas) et oculis et auribus latere soleant Varr., ubi nobis haec auctoritas tam diu tanta latuit? Ci., at mihi semper tu … late Lucan., visu carenti magna pars veri latet Sen. tr., hostique propinquo Roma latet Sil. — Od tod adj. pt. pr. latēns -entis, skrit, prikrit, tajen, pritajen, skriven, neviden: res Ci., causas penitus temptare latentīs V., saxa (kleči) latentia V., mandata latentia nati O. tajno poročilo, periculum, nodi Cu., latens et operta calliditas Sen. ph., iunctura Plin., l. conscii Suet., postica, notitia Amm., iudicium nec obscurum nec latens Amm., latentior causa, origo Aug.; subst.: in latenti Icti. na skrivnem, skrivaj, skrivoma: Gell., Amm., Serv., V., Vulg., eventus obscurā causā et latenter efficitur Ci., quem poteras vel aperte tutus amare … latenter ama O.

Lēander (in Lēandrus: Mart.) -drī, m (Λείανδρος) Leánder, mladenič iz Abide, ljubimec svečenice Hero (Hērō, Ἡρώ) v Sestu, ki je vsako noč plaval k svoji ljubici čez Helespont, dokler ni nekoč na tej poti utonil: O., Mart. Od tod adj. Lēandricus 3 Leándrov, leándrski: natatus Fulg. = Lēandrius 3: Hellespontus Sil.

lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

le lendemain naslednjega dne
le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
au lendemain de l'armistice takoj po premirju
triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
songer, penser au lendemain misliti na prihodnost

létati (-am) imperf.

1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare

2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

3. pog. (tekati) correre, rincorrere

4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa

lībrō -āre -āvī -ātum (lībra)

I. tehtati: quis libravit in pondere montes et colles in statera? Vulg.; od tod metaf.

1. (pre)tehtati: crimina in antithetis Pers.

2. preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): metus Stat., praescriptiones Cod. Th.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Amm. —

II.

1. izravn(av)ati z vodno tehtnico, nivelirati, uravna(va)ti: pavimenta Ca., aquam Vitr. ali fontes aquarum Vulg. padec, strmec določiti (določati), regulirati; metaf.: paribus orbem l. horis Col. poet. dan in noč izenačiti (izenačevati).

2. meton.
a) v ravnotežju (ravnovesju) ohraniti (ohranjati), (ob)držati: indagatio … unde terra et quibus librata ponderibus … Ci., pendebat in aëre tellus ponderibus librata suis O., vela … librantur ab aura O., geminas opifex libravit in alas ipse suum corpus motāque pependit in aura O. se je s perutnicama dvignil v ravnotežju, ita libraverat corpus, ut se pedibus exciperet Cu., librati pondera caeli orbe tene medio Lucan., huius (sc. aëris) vi suspensam … librari medio spatio tellurem Plin., fluctus supra, vento librante, pependit Sil.; metaf.: si immensum imperii corpus stare ac librari sine rectore posset T.
b) (v ravnotežju) (za)vihteti, (za)lučati, (za)tresti, (za)kolebati: Turnus ferro praefixum robur acuto in Pallanta diu librans iacit V., summā telum librabat ab aure V., quod (sc. iaculum) dextera librat dum mea O.; librare cursum in aëre O. leteti po zraku, medium Daedalus librans iter Sen. tr. leteč po … , ita libraverat corpus, ut se pedibus exciperet Cu.; se librare kolebati, loviti ravnotežje, zibati se, plavati (po zraku), leteti, letati: his (lapillis apes) sese per inania nubila librant V., haliaetus … librans ex alto sese Plin. spuščajoč se; med.: per nubes aquila … librata volatu Sil. plavajoč po … ; pesn.: corpus in herba l. O. sesti v travo.
c) vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, zagnati (zaganjati): glans, sed librata cum sederit L., durosque reductā libravit dextrā media inter cornua caestūs V. — Od tod adj. pt. pf. lībrātus 3

1. vodoraven, ravnotežen, ravnovesen, neprevesen: aqua, planities Vitr.

2. s silo zavihten, zalučan, zadegan, vržen, zagnan, zamahnjen: dextra libratus ab aure … malleus O., pondere ipso libratior superne ex onerariis ictus erat L., ingerunt desuper Othoniani pila librato magis et certo ictu adversus temere subeuntis cohortis Germanorum T. Adv. lībrātē preudarno, s preudarkom, pretehtano: l. Aeneas … Cereris templum … elegit Serv.

licenziare v. tr. (pres. licēnzio)

1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
licenziare alla stampa dati v tisk

2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč

3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja

lisíca (-e) f

1. zool. volpe (Vulpes):
lisica bevska, laja la volpe guaiola, abbaia
lov na lisico caccia alla volpe
zvit kot lisica astuto come, più di una volpe
lisica zvitorepka comare volpe
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo, volpaia
morska lisica volpe di mare (Alopias vulpinus)
polarna (severna)
lisica volpe bianca, polare (Vulpes lagopus)
puščavska lisica (fenek) fennec, volpe del deserto (Fennecus zerda)
srebrna lisica volpe argentata (Vulpes fulva)

2. volpe (pelliccia)

3. pren. volpe, volpaccia

4. pl. lisice manette

5. (mučilna naprava za stiskanje palcev) strettoio

live out

1. prehodni glagol
preživeti, vzdržati

2. neprehodni glagol
stanovati, živeti zunaj (ne v podjetju)

to live out the night preživeti noč

ljubezensk|i [é] (-a, -o) Liebes- (film der Liebesfilm, napoj der Liebestrank, opoj der Liebesrausch, prizor die Liebesszene, roman der Liebesroman, igra das Liebesspiel, izjava die Liebeserklärung, muka die Liebesqual, noč die Liebesnacht, pesem das Liebesgedicht, glasba das Liebeslied, poezija die Liebesdichtung, tragedija die Liebestragödie, zadeva die Liebesangelegenheit, zgodba die Liebesgeschichte, želja der Liebeswunsch, bolečina der Liebesschmerz, gnezdo das Liebesnest, hrepenenje die Liebessehnsucht, pismo der Liebesbrief, razmerje die Liebesbeziehung, das Liebesverhältnis, življenje das Liebesleben, težave množina der Liebeskummer)