Franja

príd behalf, advantage, benefit, good, interest, profit, favour

komu v príd VB on (ZDA in) behalf of someone, in favour of, for someone's good, for someone's benefit
v moj príd on my behalf
to mi bo v príd it will be to my advantage
to je tebi v príd it is for your good (ali benefit), it is in your own interest
v njegov príd to his profit
njegovo vedenje govori v njegov príd his conduct speaks in his favour
on obrne vse sebi v príd all is fish that comes to his net, all is grist that comes to his mill
obrniti sebi v príd to turn something to one's profit
vaša intervencija meni v príd your intervention on my behalf
on ni kaj prída plesalec he is not much of a dancer
to ni nič prída that is no use
to ni mnogo prída that is of little use, that is not worth much
ta knjiga ni kaj prída that book is not worth reading

prijátelj friend; (tovariš) pal; (ljubitelj) amateur; (dvorilec) admirer, lover

velik, intimen prijátelj great, intimate (ali bosom, close) friend
zvest prijátelj true (ali fast, staunch) friend
prijátelji na življenje in smrt sworn friends pl
dopisni prijátelj pen-friend, pogovorno pen pal
star prijátelj old friend, pogovorno crony, chum, (v nagovoru) old man, old chap, old boy
brez prijátelja friendless
dekletov prijátelj boyfriend
kot prijátelj as a friend
prijátelj ljudstva the people's friend
on je moj prijátelj he is a friend of mine, I am on friendly terms with him
sem njegov dober prijátelj I am a good (ali close) friend of his
smo veliki prijátelji pogovorno we're great pals (ali chums)
sta intimna, velika prijátelja (figurativno) they are as thick as thieves
sem prijátelj glasbe I am fond of music, I am a lover of music
on je prijátelj vina he likes wine, he is rather too fond of the bottle
vsak je najprej sebi prijátelj figurativno arhaično near is my shirt but nearer is my skin
govoriti kot prijátelj to speak as a friend
postala sta velika prijátelja they have become great friends
pridobiti si mnogo prijáteljev to make many friends
pes je človekov prijátelj the dog is the friend of man
prijátelja spoznaš v nesreči a friend in need is a friend indeed

pri|ti¹ (-dem) prihajati

1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
opotekaje se priti hereinwanken
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

2.
hoteti priti -wollen
(skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
moči priti -können
(skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
morati priti -müssen
(nazaj zurückmüssen …)
prositi koga, naj pride: sem herbitten
dol herunterbitten
noter hereinbitten

3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

4.
daleč priti figurativno es weit bringen
priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
priti skupaj zusammenkommen
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
|
priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
milijona: es bringen auf, kommen auf
priti do besede zu Wort kommen
priti do dna auf den Grund kommen
priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
ne priti do sape figurativno sprachlos sein
priti iz kommen aus
priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
priti iz rabe ungebrauchlich werden
priti iz vaje aus der Übung kommen
priti k kommen zu
priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
priti na boljše sich verbessern
priti na boben unter den Hammer kommen
priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
priti na pomoč zu Hilfe kommen
priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
priti na vrsto an die Reihe kommen
priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti⁴
priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
priti ob dober glas in Verruf kommen
priti ob sapo außer Atem kommen
priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
priti od srca von Herzen kommen
priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
priti pred kommen vor
priti pred sodišče vor Gericht kommen
priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
priti v igro ins Spiel kommen
priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
priti v navado zur Gewohnheit werden
priti v nevarnost Gefahr laufen
priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
priti v zadrego in Verlegenheit kommen
priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
|
eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
kdor prvi pride wer zuerst kommt
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
pridem takoj bin gleich zurück

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.

Pȳthōn -ōnis (-ōnos: Varr.), acc. -ōna, m (Πύϑων) Píton

1. velik zmaj pri Delfih, ki ga je ubil Apolon (od tod baje njegov vzdevek Pȳthius), preden si je prisvojil delfsko preročišče: O., Pr., Lucan., Cl., Hyg.

2. apel.
a) Pítonov duh = vedež(eval)ni (vedeževalski, preroški) duh: Vulg.
b) vedež, vedeževalec, prerok, videc: Vulg.; atrib. = vedežen, vedeževalen, vedeževalski, preroški: spiritus pytho Vulg.

qualité [kalite] féminin kakovost, lastnost; sposobnost; družbeni položaj

viande de première qualité prvovrstno meso
spectacle de haute qualité odlična predstava
sa qualité d'ancien ministre njegov položaj bivšega ministra
homme de qualité (vieilli) plemič, imenitnik
avoir des qualités imeti dobre lastnosti
avoir des qualités pour biti sposoben za
en qualité de (ministre) kot (minister)
qualité de membre članstvo
(juridique) ès qualités kot vršilec poverjene funkcije

read^*2 [ri:d]

1. prehodni glagol
brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
(raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
(o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
to read to oneself čitati zase (skrivaj)
to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
to read a dream razlagati sanje
to read s.o.'s face brati komu na obrazu
to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
to read law študirati pravo
with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
read the letter to yourself preberite si pismo
he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
to read music brati note, igrati po notah
to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
do you read me? me razumeš?
how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

2. neprehodni glagol
brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

he is reading for the bar študira za advokaturo
to read between the lines brati med vrsticami
to read for an examination študirati za izpit
to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
to read for honours pripravljati se za rigoroz
the book reads well knjiga se dobro bere
his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
it reads like a novel to se bere kot roman
it reads as follows (to) se glasi takole

reckon up prehodni glagol
izračunati, preceniti

I reckon uped up his character precenil sem njegov značaj

redound [ridáund]

1. neprehodni glagol
biti obilen (čezmeren, odvečen), obilovati, biti na pretek, narasti; teči nazaj, priti nazaj (upon na)
vračati se, vrniti se, pasti nazaj (upon na)
izvirati, izhajati (from, out of iz)
biti posledica (česa), priti do, rezultirati, prispevati (to k)
povečati, pospeševati napredek
arhaično valovati, preplavljati, kipeti (o vodi, valovih)
arhaično odmevati, odzvanjati

2. prehodni glagol
odbijati, odražati; dati, dodati

it redounds to his credit v čast mu služi
it will redound to our advantage to nam bo v korist
a benefit redounds upon the benefactor dobro delo konec koncev koristi dobrotniku
his success will redound to the fame of the university njegov uspeh bo prispevek k slovesu univerze

reference¹ [réfrəns] samostalnik
napotitev, napotek (to k, v, na)
odnos, zveza (to z)
sklicevanje; ozir (to do, na)
figurativno namigovanje, aluzija, merjenje na, spominjanje na; pristojnost; prepustitev (višji instanci); referenca, priporočilo, spričevalo; priporočitelj, porok; oseba, ki jo lahko vprašamo o sposobnostih kake osebe; povpraševanje, konzultiranje; zapisek, vir; sporočilo (as to gledé, o, kar se tiče)
tiskarski znak, ki napoti na opombo, na stran itd.

in (with) reference to (him) kar se tiče (njega)
in reference to this gledé na to, v tem pogledu
outside my reference zunaj moje pristojnosti
without reference to (age) ne gledé na (starost)
to ask for a reference prositi za referenco
to have reference to nanašati se na, biti v zvezi z, tikati se (koga, česa)
to have no reference to ne se tikati, ne se nanašati na
to give many references dati mnoge napotke
to make reference to dotakniti se (česa), mimogredé omeniti
to make reference to a dictionary zateči se k slovarju, pogledati, poiskati v slovarju, sklicevati se na slovar
the minister is his reference za podatke o sebi se sklicuje na ministra
he spends his money without reference to the future on trati svoj denar, ne da bi mislil na prihodnost
success has little reference to merit uspeh ima malo posla z zaslugo
his sudden departure has no reference to our quarrel njegov nenadni odhod nima nobene zveze z najinim prepirom
try to find my references skušaj najti moje zapiske (o tem)

re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum

I. (s poudarjenim pomenom praep.)

1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.

2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.

3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.

4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.

5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom praep.)

1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.

2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.

Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.

reflect [riflékt]

1. prehodni glagol
odsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga)
biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)

to be reflected in zrcaliti se v
the book reflects the ideas of the century v knjigi se zrcaljo ideje stoletja
his grief is reflected in the music he wrote at that time njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiral
to shine with reflected light figurativno sijati v slavi koga drugega

2. neprehodni glagol
premišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti (upon o)

to reflect credit on s.o. čast delati komu
to reflect on imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na
she reflected on my conduct grajala je (imela je pripombe za) moje vedenje
his failure would reflect on us njegov neuspeh bi imel posledice tudi za nas
their behaviour reflects on their upbringing njihovo vedenje meče slabo luč na njihovo vzgojo
this reflects none too favourably on them to jih ne kaže v dobri luči

rejeter [rəžte] verbe transitif vreči nazaj; vreči iz sebe, zavreči; militaire odbiti, vreči nazaj (l'ennemi sovražnika); vreči, naprtiti, zvaliti (sur quelqu'un na koga); odkloniti, odbiti, zavrniti; ne priznati, ne verjeti (quelque chose česa); pognati nove mladike

se rejeter vreči se nazaj, odbiti se
rejeter dans l'eau un poisson trop petit vreči premajhno ribo nazaj v vodo
rejeter une faute, une responsabilité sur quelqu'un (z)valiti krivdo, odgovornost na koga
la mer a rejeté un cadavre morje je izvrglo truplo
son estomac rejette toute nourriture njegov želodec izvrže vsako hrano
rejeter une demande, une offre, une proposition, un recours en grâce odbiti prošnjo, ponudbo, predlog, prošnjo za pomilostitev
l'Assemblée a rejelé le projet de loi skupščina je zavrnila zakonski osnutek
rejeter un mot à la fin d'une phrase postaviti besedo na konec stavka
quand la viande manque, on se rejette sur le poisson kadar ni mesa, iščemo kompenzacijo v ribah

Remmius 3 Rémij(ev), ime rimskega rodu: T. Njegov najznamenitejši predstavnik je bil slovničar Remmius Palaemon Remij Palemon (Palajmon): Suet. Adj. lex Remmia (de calumniatoribus), po neznanem Remiju imenovani zakon, po katerem se je kaznoval tožnik, ki svoje trditve ni mogel dokazati; v civilnih pravdah je bil kaznovan z globo, v kazenskih pravdah pa s tem, da so mu na čelo vžgali črko K (= Kalumniator): ita tamen quaestus te cupidum esse oportebat ut horum existimationem et legem Remmiam putares aliquid valere oportere Ci.

remunerate [rimjú:nəreit] prehodni glagol
nagraditi, poplačati; plačati odškodnino, odškodovati; (po)vrniti (for za)
nadoknaditi

to remunerate s.o. for his trouble poplačati komu njegov trud

replika samostalnik
1. (odziv) ▸ replika, viszonválaszSledile so razprave in replike, v katerih so prevladovali dvomi o upravičenosti županovega predloga. ▸ Következtek a viták és a viszonválaszok, melyekben a polgármester javaslatának jogosságával szembeni kétségek domináltak.

2. (kopija predmeta) ▸ replika, másolatAmeriška tajna služba je zaprosila za osem milijonov dolarjev za izdelavo replike Bele hiše, ki bi služila za urjenje agentov. ▸ Az amerikai titkosszolgálat nyolcmillió dollárt kért a Fehér Ház másolatának megépítésére az ügynökök kiképzéséhez.
Tako kakor pri izvirnikih je tudi pri replikah ključnega pomena ustrezna hramba. ▸ Akárcsak az eredetieknél, a replikáknál is kulcsfontosságú jelentőségű a megfelelő tárolás.

3. kinematografija, gledališče (del dialoga) ▸ párbeszéd, dialógus
Dylan Thomas v tej predstavi ne dobi besede - njegov lik nima nobene replike. ▸ Dylan Thomas ebben az előadásban nem jut szóhoz – az alakjának nincs szövege.
Kot avtor želim okrog svojega filma zbrati najboljše igralce, ne glede na to, ali imajo eno samo repliko, en sam prizor. ▸ Szerzőként a legjobb színészeket szeretném összegyűjteni a filmemhez, függetlenül attól, hogy csak egyetlen párbeszédben, egyetlen jelenetben vesznek-e részt.

4. pravo (odgovor) ▸ viszontválaszZ repliko obrambe na argumente tožilstva so se danes končale zaključne besede v procesu. ▸ A védelemnek a vád bizonyítékaira adott viszontválasza zárta a mai tárgyalás perbeszédeit.

5. (posnemanje aktivnosti) ▸ másolat, utánzás, imitáció
Sejem naj bi bil replika onih iz zgodnjega 20. stoletja. ▸ A vásárt a 20. század eleji vásárok másolatának szánják.
Njihov sistem je replika angleške parlamentarne kraljevine. ▸ Rendszerük az angol parlamentáris királyság másolata.

représenter [rəprezɑ̃te] verbe transitif (zopet) predstaviti, predstavljati; zopet (po)kazati, predložiti (listine); théâtre uprizoriti, igrati; politique, juridique zastopati; predočiti, figuré opisati, slikati; verbe intransitif reprezentirati, stanu primerno (vredno) nastopiti, nekaj predstavljati

se représenter pokazati se (à, devant pred)
se faire représenter dati se zastopati
représenter l'évolution de la démographie par un graphique prikazati, predstaviti demografski razvoj z grafikonom
représenter une comédie, une tragédie uprizoriti komedijo, tragedijo
représenter la justice par une balance predstavljati pravico s tehtnico
représenter une marque de voiture biti trgovski zastopnik za neko avtomobilsko znamko
les ambassadeurs représentent leur pays auprès du chef de l'Etat poslaniki zastopajo svojo državo pri glavarju države
le ministre s'est fait représenter à la cérémonie par son chef de cabinet ministra je pri ceremoniji zastepal njegov šef kabineta
se représenter à un examen, à des élections znova nastopiti (kot kandidat) pri izpitu, na volitvah
(familier) comme il représente bien, on le met toufours en tête d'un défilé ker je reprezentativen (postaven in čeden), ga Postavijo veclno na čelo defileja
l'épargne représente une privation varčevanje je pritrgovanje

reputed [ripjú:tid] pridevnik
slaven, (po)znan; smatran za; domneven, verjeten, tako imenovan, dozdeven, navidezen

his reputed father njegov domnevni (tako imenovani) oče

retranchement [rətrɑ̃šmɑ̃] masculin zmanjšanje, omejitev, ukinitev; črtanje; vieilli odrezanje (du bois superflu odvečnega lesa); militaire okop; obrambno sredstvo

attaquer, poursuivre quelqu'un dans ses (derniers) retranchements silovito koga napadati, figuré ob zid ga pritisniti, skušati streti njegov odpor

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti