Franja

saj¹

1. povzemajoč: ja (saj že prihajam ich komme ja schon; saj sem vedel das [wußte] wusste ich ja; saj ga poznaš du kennst ihn ja); poudarjalno: ja, doch (saj prideš du kommst ja, saj tega ne potrebujem ich brauche das ja/doch nicht)

2. (kajti) doch (molčal je, saj je videl, da … er schwieg, er sah doch, [daß] dass …)

3. (sicer) ja (saj bi rad, ampak … ich möchte ja, aber …)

4. protivno:
Saj ne misliš resno! Das ist doch nicht dein Ernst!
Saj veš kako! denkste!
saj ni nič hudega das ist doch kein Beinbruch

5. (ravno) eben (saj tega se bojim eben das befürchte ich)
saj! eben!

sàj konj.

1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!

3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere

sánjati (-am)

A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea

sesípati (-am) | sesúti (-sújem)

A) imperf., perf. versare, ammucchiare

B) sesípati se (-am se) | sesúti se (-sújem se) imperf., perf. refl.

1. sbriciolarsi, frantumarsi, sgretolarsi, crollare, spaccarsi, disgregarsi; spezzarsi:
mestno obzidje se je sesulo le mura sono crollate

2. smottare; franare, cedere

3. crollare; rovinare; sgretolarsi; andare in sfacelo, cadere:
obramba se je v nekaj dneh sesula la difesa cedette nel giro di pochi giorni
sesuti se v nič distruggersi
sesuti se v prah in pepel andare completamente in rovina

skoraj [ô]

1. količinsko: fast, beinahe; (približno) annähernd; pogovorno: bald

2. trajanje: fast, nahezu, beinahe; navedba časa: fast (ura je skoraj tri es ist fast drei Uhr)

3. (malodane) beinahe, fast
skoraj bi bilo prišlo do trčenja es kam zu einem Beinahezusammenstoß
skoraj bi bil padel ich wäre beinahe/fast gefallen

4.
skoraj nič [soviel] so viel/so gut wie nichts, kaum etwas
skoraj zastonj für ein Trinkgeld, für ein Butterbrot
slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati/misliti das ist kaum zu unterbieten

skôraj almost, nearly; (za las) all but; well-nigh; next to; little short of

skôraj isto much the same
to je skôraj isto it is much the same thing
skôraj nobeden, skôraj nihče next to none, hardly anybody
skôraj nikjer hardly (ali scarcely) anywhere
skôraj nikoli hardly ever, scarcely ever
skôraj nič next to nothing, hardly anything
skôraj mrtev all but dead, at death's door
skôraj vsi practically everybody
skôraj dovršen, perfekten verging on perfection
skôraj nezaznaven all hut imperceptible
to je skôraj nemogoče it is all but impossible
skôraj nemogoče bo (reči) it will he next to impossible (to say)
biti skôraj mrtev to be as good as dead
nimamo skôraj nič časa we have little time if any
delo je bilo skôraj končano the job was as good as done
sta skôraj iste velikosti they are much of a size (ali pretty nearly the same size)
skôraj sem padel I was very near falling, I nearly tumbled
skôraj je umrla she was near death, she was at death's door
skôraj je utonil he was all but drowned
skôraj ubil se je he was within an ace of getting killed

skôraj casi; por poco

skoraj nikoli casi nonca
skoraj dve uri casi dos horas
skoraj le, skoraj edinole casi únicamente
skoraj isto casi lo mismo
skoraj nič casi nada
skoraj bi bil (jaz) padel por poco me caigo, estuve a pique de caer

skrátka in short; in sum; in a word

skrátka, nič noče slišati o tem in a word, he won't hear of it
no, skrátka... well, the long and the short of it is..., to cut (ali to make) a long story short
skrátka (= konec koncev) when all is said and done

skrbéti (koga) se faire des soucis, être en souci pour quelqu'un, quelque chose, se soucier, s'inquiéter de quelque chose, au sujet de quelqu'un, être en peine de quelque chose

skrbeti za prendre soin de quelque chose, veiller (ali pourvoir) à quelque chose, se soucier de quelqu'un, quelque chose
skrbi me je suis inquiet, j'ai des inquiétudes, je me fais du souci (ali des soucis), je suis en souci pour, familiarno je me fais de la bile
nič ne skrbite! ne vous faites pas de soucis!, ne vous mettez pas en peine!
skrbeti za gospodinjstvo s'occuper du ménage, tenir le ménage, gouverner la maison
njegova usoda me skrbi son sort me préoccupe

skrbéti (-ím) imperf.

1. impers. preoccuparsi:
skrbi jo zaradi otrok è preoccupata per i figli

2. aver cura, curare, occuparsi:
skrbeti za red aver cura dell'ordine
kdo bo poslej skrbel za siroto? chi avrà d'ora in poi cura dell'orfano?
skrbeti za živino governare le bestie
skrbeti za izvajanje zakonov curare l'osservanza delle leggi

3. pren. (z nikalnico poudarja trditev)
nič ne skrbi, resnica bo prišla na dan non ti preoccupare, la verità verrà a galla

skrbéti (koga) preocupar

skrbeti za cuidar de, tener cuidado de, atender de, atender a, ocuparse de, preocuparse de
skrbeti za koga (streči mu, negovati ga) cuidar a alg
zase skrbeti cuidar de sí; proveer a sus necesidades
nič ne skrbite! ¡no se preocupe!
skrbeti za alarmarse por, preocuparse por, apenarse por, inquietarse por
tvoja bodočnost me skrbi me preocupa tu porvenir
skrbeti za svoje zdravje cuidar de su salud
skrbeti za to, da ... cuidar de que (subj), procurar que (subj)

skúpen commun, collectif, conjoint, indivis; total, global, entier, général, d'ensemble

skupno en commun, conjointement; en tout, au total
skupno bivanje cohabitation ženski spol
skupni dolg dette totale (ali globale), dette solidaire
skupni imenovalec dénominateur commun
skupna lastnina copropriété ženski spol, copossession ženski spol, propriété indivise
skupna odgovornost responsabilité ženski spol collective (ali solidaire)
imeti skupne koristi avoir des intérêts communs
skupno opravljeno delo travail fait en commun (ali en collaboration)
skupno imeti kaj v posesti posséder quelque chose en commun (ali conjointement avec quelqu'un), posséder quelque chose indivisément (ali par indivis)
skupno živeti mener une vie commune
nimam s tem nič skupnega je n'ai rien de commun avec cela
skupni trg le Marché commun

skúpen común

vsem skupen común a todos
na skupen račun a cuenta común
skupno gospodinjstvo vida f común
skupna blagajna caja f común
skupni imenovalec común denominador m
imeti skupno blagajno hacer caja común
nič skupnega ne imeti s kom no tener nada (de) común con alg
Skupni Trg el Mercado Común

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slabó adv.

1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco

2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano

slábše prislov worse

slábše kot prej worse than before
vedno slábše from bad to worse
nič slábše none the worse
na, v slábše for the worse
toliko slábše zanj so much the worse for him
lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
slábše ne moreš napraviti you can't do worse
obrniti se na slábše to take a turn for the worse
stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
sprememba na slábše a change for the worse
spremeniti se na slábše to change for the worse
izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
toliko slábše! more's the pity!

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

sluteč [é] ahnend
nič hudega sluteč arglos; ahnungslos, [nichtsahnend] nichts ahnend

slutéč apprehensive; full of foreboding; having a premonition (ali presentiment); arhaično presentient

nič hudega slutéč unsuspicious; unsuspecting

slutéč pressentant, se doutant de

nič hudega sluteč ne pressentant rien de mal (ali de grave), sans malice, innocent, confiant, ingénu