Franja

Zadetki iskanja

  • bénin, bénigne [benɛ̃, -ninj] adjectif benigen, nedolžen, nenevaren (bolezen); vieilli dobrotljiv, dobrohoten; ugoden, mil

    accident masculin bénin nesreča brez hudih posledic
    remède masculin bénin milo zdravilo
    tumeur féminin bénigne benigen tumor
  • bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
    I.
    1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
    2. brcati: konj bije nogama
    3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
    4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
    5. nesti: ova puška daleko bije
    6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
    7. kipeti: mladost bije iz njega
    8. biti: ura bije
    9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
    10. pobijati: grad bije vinograde
    11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
    12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
    13. treti: biti lan, konoplju
    14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
    II. biti se
    1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
    2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
    3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
    4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • blow*5 [blou]

    1. prehodni glagol
    pihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati
    sleng oslepariti
    ameriško, sleng zapravljati; razmetavati
    sleng izdati
    pogovorno poveličevati

    2. neprehodni glagol
    pihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti se

    sleng I'm blowed! ali je mogoče!, za nič na svetu!
    to blow great guns močno pihati
    to blow air into z zrakom napihniti
    to blow a cloud kaditi pipo
    to blow hot and cotd kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanje
    it is blowing veter piha
    blow it! presneto, vraga
    to blow a kiss poslati poljubček
    to blow one's nose usekniti se
    to blow the bellows gnati mehove
    it's an ill wind that blows nobody good vsaka nesreča h kaki sreči
    he knows which way the wind blows ve, kam pes taco moli
    to puff and blow sopsti, puhati, sopihati
    to blow one's trumpet (ali horn) hvaliti se
    navtika, sleng to blow the gaff zatožiti, izdati koga
    to blow the expense pogostiti koga, plačati račun
    to blow a whistle zapiskati na piščalko
  • brew1 [bru:]

    1. prehodni glagol
    (s)kuhati, (z)variti
    figurativno pripraviti, povzročiti; (s)kovati

    2. neprehodni glagol
    kuhati, variti se
    figurativno pripravljati se

    a mischief is brewing nesreča grozi
    a storm is brewing nevihta se pripravlja
    as you have brewed, so you must drink kakor si postelješ, tako boš spal
  • capacitare

    A) v. tr. (pres. capacito) prepričati, prepričevati

    B) ➞ capacitarsi v. rifl. (pres. mi capacito) verjeti; razumeti, uvideti:
    non posso capacitarmi di tanto disastro ne morem verjeti, da je nesreča tako huda
  • castigo m (pl. -ghi) kazen:
    castigo esemplare vzorna kazen
    un castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    mettere in castigo kaznovati (otroka)
  • catástrofe ženski spol prevrat, katastrofa

    catástrofe de aviación letalska nesreča
    catástrofe marítima pomorska nesreča
  • cattivo agg.

    1. slab, hudoben:
    un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
    cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
    buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
    una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
    avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
    oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

    2. nepošten, vreden graje:
    avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

    3. nevaren, nezdrav, slab:
    aria cattiva slab zrak
    tempo cattivo slabo vreme
    mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
    essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
    frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

    4. slab, nekvaliteten:
    merce cattiva slabo blago

    5. neprijeten:
    odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
    sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

    6. slab, neugoden:
    un cattivo affare slab posel
    farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
    aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
    essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

    7. slab, oslabel:
    cattiva memoria slab spomin

    8. zel, nesrečen:
    cattiva sorte zla usoda, nesreča
    essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

    9. slab, boleč:
    cattiva notizia slaba vest

    10. slab, hud:
    cattiva digestione slaba prebava
    tosse cattiva hud kašelj
  • chapter1 [čǽptə] samostalnik
    poglavje; izglasovani zakon; kapitelj, zbor kanonikov

    a chapter of accidents ena nesreča za drugo
    to the end of the chapter do samega konca
    to give chapter and verse natanko citirati, dokazati resničnost poročila
    enough on that chapter! pustimo to!
  • cinq [sɛ̃k, pred soglasnikom sɛ̃] adjectif pet; masculin petica

    en cinq sec (populaire) v hipu
    Charles cinq Karel V.
    le cinq mai 5. maja
    tous les cinq du mois vsakega petega v mesecu
    cinq minutes! počakajte (malo)!
    les cinq lettres (evfemizem za merde) drek
    (populaire) c'était moins cinq malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila nesreča
    cinq-à-sept masculin, invariable sprejem med 5. in 7. uro popoldne
  • circulation [sirkülasjɔ̃] féminin kroženje, kretanje; obtok; promet; širjenje (idej)

    circulation aérienne, automobile, ferroviaire, frontalière, de transit zračni, avtomobilski, železniški, (mali) obmejni, tranzitni promet
    circulation d'air kroženje zraka
    circulation fiduciaire obtok papirnega denarja, bankovcev
    circulation des marchandises blagovni promet
    circulation cyclonique vrtinčasti vihar
    circulation à droite, à sens unique promet po desni strani, enosmerni promet
    circulation métallique obtok kovancev
    circulation de la monnaie denarni obtok
    circulation en navette nihalni promet (sem in tja)
    circulation du sang, sanguine krvni obtok
    circulation à voie unique enotirni železniški promet
    circulation des voyageurs, des personnes potniški, osebni promet
    accident masculin de (la) circulation prometna nesreča
    droit masculin de circulation prometna pristojbina
    réseau masculin de circulation prometna mreža
    sécurité féminin, sûreté féminin de la circulation prometna varnost
    sens masculin de circulation smer prometa
    troubles masculin pluriel de la circulation motnje v krvnem obtoku
    voie féminin, route féminin à grande circulation cesta za daljni promet
    détourner la circulation preusmeriti promet
    livrer à la circulation izročiti (cesto) prometu
    mettre en circulation dati v promet
    retirer de la circulation vzeti iz prometa
    circulation interdite! vožnja prepovedana!
  • colmo2 m

    1. vrh

    2. gradb. strešno sleme

    3. velika voda

    4. pren. vrhunec; višek:
    nel colmo della giovinezza v cvetu mladosti
    nel colmo della stagione na vrhuncu sezone
    per colmo di sventura da bo nesreča še večja
    è il colmo! to je višek! to presega vse meje!
  • colmo moški spol vrh, vrhunec, višek; preobilica; dodatek, doklada

    en colmo zvrhano poln
    con colmo zvrhan
    llegar a (su) colmo doseči vrhunec
    a colmo v obilici, na pretek
    en el colmo de la sorpresa nadvse presenečen
    ¡es el colmo! to je višek! tu se vse neha!
    y para colmo in vrh tega
    para colmo de la desgracia da bi bila nesreča popolna
  • cosecha ženski spol žetev, čas žetve; letina, pridelek

    a la cosecha ob žetvi
    de propia cosecha lasten pridelek
    de su cosecha iz svojega zelnika, s svoje njive
    tras poca cosecha, ruin trigo nesreča redko sama pride
  • cr̂n cŕna cŕno, dol. cr̂nī -ā -ō, komp. cȑnjī -ā -ē
    1. črn: crn kao ugljen; -a kava kafa; -a noć, zloba, odjeća, odeća; -i kruh, hljeb, hleb; -i petak; cr̂nā borza, cr̂na berza; gledati što kroz -e naočare; -i oblaci se nadvijaju bliža se nesreča; dobiti što -o na bijelo, na belo dobiti kaj črno na belem
    2. zoprn, gnusen: taj je čovjek zaista crn po zlu koje čini
    3. crn mu obraz! sram ga bodi!
    4. -i dud bot. črna murva; -i glog bot. črni trn; -i luk bot. čebula; -i orao zool. planinski ali zlati orel; -i štap bot. črnoga; -a bokvica gl. ranilist; -a bolest bot. snet: -a čemerika bot. črna čemerika; -a divizma bot. črni lučnik; -a džigerica anat. jetra; -i metali; -a rotkva bot. črna redkev; -a topola bot. črni topol; -a trešnja češnja hrustavka; -o zlato premog; u -o zaviti koga pripraviti komu veliko žalost; Crna Gora; Crno more; Skopska Crna gora; Crni Đorđe
  • cumulō -āre -āvī -ātum (cumulus)

    1. kopičiti, nakopičiti (nakopičevati), (na kup) spraviti (spravljati), (na)grmaditi: materiem Lucr., omnis generis arma in ingentem acervum, sarcinas in aquas L., in fossam compulsos ruinā cumulant L. mečejo drugega vrh drugega, viti, qui circa eum cumulati iacent L., cumulare sabulum, stipites Cu., nix cumulata vento, strue saxorum arborumque cumulatā, cumulatae subinde arenae Cu.; occ.: tantas opes … liberis posterisque cumulare Cu. kopičiti (nabirati) za otroke … ; pren.: cum aliae super alias clades cumularentur L. ko se je vrstila nesreča za nesrečo, tako tudi: ut aliud super aliud cumularetur nostrae familiae (v naši rodbini) funus L.; c. in aliquem benefacta, honores, probra T. obsuti (obsipavati) koga s čim.

    2. sinekdoha visoko (do vrha) (na)polniti, napolnjevati, prenapolniti, (pre)obložiti, (pre)obremeniti: altos fervida musta lacūs cumulant O., cumulata ligula salis cocti, cumulatum cochlear musti Col.; večinoma z abl.: c. aras lancibus V., propter quem … arae … honore (s kadilom), donis cumulentur L., cumulare altaria non ture modo, sed omnibus odoribus Cu., cumulatae flore ministrae O., locus, qui strage semiruti muri cumulatus erat L., corporibus cumulatus agger Sil., cumulatae corporibus fossae T. jarki napolnjeni s kupi mrličev; pesn.: neve Thyestēis cumulemus viscera mensis O. in ne obložimo … miz z drobovjem; pren. cumulare aliquem ali aliquid aliqua re prenapolniti, obsuti (obsipa[va]ti) koga ali kaj s čim: nunc meum cor cumulatur irā Caecil. ap. Ci. prekipeva od jeze, civitate cumulatā iniuriis Ci., non possum non confiteri cumulari me maximo gaudio Ci. ep. da me prevzema največje veselje, ponere cumulatum aliquem plurimis et maximis voluptatibus Ci., orator omni laude cumulatus Ci., c. aliquem certatim laude, aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., Acesten muneribus cumulat magnis V., c. eloquentiam magnis praemiis T., tantis opibus, tot honoribus cumulatus T., ex immensis, quibus cumulabatur, honoribus Suet.

    3. pren.
    a) (na)kopičiti = (po)množiti, (po)večati, povišati (poviševati), v pass. tudi rasti, narasti (naraščati), uspe(va)ti, močan posta(ja)ti: haec (maleficia) aliis nefariis cumulant atque adaugent Ci., nonne etiam alio incredibili scelere hoc scelus cumulasti? Ci., c. eloquentiā bellicam gloriam Ci., c. funere funus Lucr. množiti mrliča z mrličem = kopičiti mrliča na mrliča, iniurias, invidiam L., gratia (hvalo) in remunerando L., accesserunt, quae cumularent religiones animis (dat.) L., aes alienum cumulatum usuris L. dolgovi, narasli zaradi obresti, vitia, quae … per singulos aetatis gradus cumulantur T., c. antiquiora beneficia posterioribus Plin. iun.
    b) izpopolniti (izpopolnjevati), na vrh povzdigniti (povzdigovati): beneficia Pl., totam eloquentiam Ci., cumulata erant officia vitae Ci., quorum studiis ea, quae natura desiderat, expleta atque cumulata habemus Ci., ad cumulandum gaudium Ci. ep., quod (summum bonum) cumulatur ex (iz, zaradi) integritate corporis et ex mentis ratione perfecta Ci. — Od tod adj. pt. pf. cumulātus 3

    1. nakopičen, zvrhan, napolnjen: uti mensura cumulatiore Ci., Hesiodus eādem mensurā reddere iubet, quā acceperis, aut etiam cumulatiore Ci.

    2. pren.
    a) pomnožen, povečan, povišan, vzvišen, obilen: gloria interdum cumulatior rediit L., id efficiebat multiplex gaudium cumulatioremque gratiam rei L. in je povečevalo čut hvaležnosti, quam (veniam) mihi cum dederis, cumulatam morte remittam V. ti hočem s svojo smrtjo (= ob svoji smrti) obilno povrniti. Adv. cumulātē popolnoma, zadostno, dodobra, obilno: cum haec omnia … cumulate … plana fecero Ci., explere c. vitam beatam Ci., si … vobis c. gratias egero Ci., quoniam coepi iam cumulatius hoc munus augere Ci., cumulatissime gratiam referre Ci. ep., quod prolixe tibi cumulateque contigit Plin. iun., cumulatissime pars reddita est Aug.
    b) sinekdoha dovršen, popoln: hoc sentire et facere perfectae cumulataeque virtutis est Ci. je vrhunec dovršene kreposti, cumulata bonorum complexio Ci. popolni obseg.
    c) (o osebah) z gen. = (pre)obložen s čim: homo ineptitudinis cumulatus Caecil. ap. Non., scelerum cumulatissime Pl.
  • da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

    z namenom, da bi (in order) that
    da ne bi lest, but
    da le, samó da (če le) provided (that)
    takó da so that, so as to + nedoločnik
    kakor da, kot da as though
    slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
    mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
    gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
    res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
    recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
    jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
    preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
    ; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
    bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
    tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
    nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
    da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
    nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours
  • del|o1 [é] srednji spol (-a …)

    1. die Arbeit (tudi fizika)
    duševno delo geistige Arbeit
    fizično delo körperliche Arbeit
    delo na čem die Arbeit an
    opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
    opraviti delo eine Arbeit leisten
    lotiti se dela an die Arbeit gehen
    imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
    dela prost arbeitsfrei
    praznik dela der Tag der Arbeit
    konec dela der Feierabend

    2. (zaposlitev) die Arbeit
    delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
    iskati delo Arbeit suchen
    najti delo Arbeit finden
    izgubiti delo seine Arbeit verlieren
    delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
    dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
    nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
    poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
    posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
    delo na domu die Heimarbeit
    prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
    pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
    delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
    proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
    po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
    … dela Arbeits-
    (delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
    svet dela die Arbeitswelt

    3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
    kvalitetno delo eine Wertarbeit
    (nemško deutsche Wertarbeit)
    |
    lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

    k delu zur Arbeit
    na delo:
    iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
    voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
    vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
    na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
    biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
    o delu:
    pogodba o delu der Arbeitsvertrag
    zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
    ob delu:
    izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

    po delu plačevati: leistungsgerecht

    pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
    nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
    varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
    varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
    v delo:
    vzeti v delo in Arbeit nehmen
    za delo:
    nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
    nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
    omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
    omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
    dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
    z delom:
    prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
    pridobiti z delom erarbeiten
    študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
    ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
    začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
    ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
    dela množina:
    gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
    za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
    pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
    -arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
    |
    figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis
  • délo (-a) n

    1. lavoro; opera:
    fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
    kvalificirano delo lavoro qualificato
    vreči se na delo buttarsi a lavorare
    zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
    prenehati z delom finire, smettere di lavorare
    začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

    2. (trud, napor) fatica, sforzo

    3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
    pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
    pisateljsko delo opera, attività letteraria

    4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
    važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
    gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
    hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

    5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
    dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
    (izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

    6. (zaposlitev, služba) lavoro:
    dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
    biti brez dela essere senza lavoro
    odpustiti koga z dela licenziare qcn.
    priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
    honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
    dela prosti dnevi giornate non lavorative
    izostanek od dela assenza dal lavoro
    kmečko delo lavoro agricolo
    delo v rudniku lavoro in miniera
    delo pri stroju lavoro a una macchina

    7. fiz. lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. delitev dela divisione del lavoro
    zal. izbrano delo opere scelte
    zal. zbrano delo opera omnia
    prisilno delo lavori forzati
    delo ne more čakati il lavoro è urgente
    propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
    živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
    ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
    (kaj) biti na delu agire, essere all'opera
    (kaj) biti v delu starsi finendo
    (kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
    delo gre (komu)
    od rok il lavoro procede veloce
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
    mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
    delo skupščine i lavori dell'assemblea
    delo na domu lavoro a domicilio
    delo na črno lavoro nero
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    javna dela lavori pubblici
    kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
    to je delo mojih rok è opera delle mie mani
    poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
    jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
    šol. delo za določen čas precariato
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie