Franja

sanctionner [sɑ̃ksjɔne] verbe transitif potrditi, odobriti; dati zakonsko moč (quelque chose čemu); familier kaznovati

sanctionner une loi potrditi zakon
sanctionner un délit kaznovati prestopek
emploi masculin d'un mot sanctionné par l'usage raba neke besede, ki jo je potrdila, odobrila njena uporaba

sāperda -ae, m (gr. σαπέρδης) sapérda, pontsko ime neke majhne ribice v Majotskem jezeru (Palus Maeotis, zdaj Azovsko morje), menda sardela: LUC., PERS., FEST., P. F.; šalj. metaf.: omnes videmus nobis esse belli, festivi, saperdae cum simus σαπροί VARR. AP. NON. žarke sardele.

satiété [sasjete] féminin (pre)sitost; prenasičenost, figuré naveličanost

boire, manger à satiété do sitega se napiti, najesti
avoir d'une chose à satiété imeti neke stvari na pretek
rabâcher, répéter une chose (jusqu')à satiété ponavljati neko stvar od naveličanosti (poslušalcev)

satisfaire* [satisfɛr] verbe transitif zadovoljiti, ustreči; popustiti (strastem); dati zadoščenje (quelqu'un komu); verbe intransitif zadostiti, zadostovati

se satisfaire ustreči svojim željam; poiskati si zadoščenje
satisfaire à son devoir, à sa promesse izpolniti svojo dolžnost, obljubo
satisfaire l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje neke osebe
satisfaire à la demande, aux besoins zadovoljiti povpraševanje, kriti potrebe
on ne peut satisfaire tout le monde vsem ljudem se ne da ustreči
sa réponse ne nous a pas satisfaits njegov odgovor nas ni zadovoljil
satisfaire sa faim, sa soif utešiti si glad, žejo
satisfaire sa curiosité nasititi svojo radovednost
satisfaire les caprices de quelqu'un ustreči kapricam kake osebe
satisfaire aux revendications d'ouvriers en grève ustreči zahtevam stavkajočih delavcev
se satisfaire (familier) opraviti naravno potrebo, olajšati se

sense¹ [sens] samostalnik
čut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost
množina razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenje

in (out of) one's senses (ne) pri zdravi pameti
against common sense proti zdravi pameti
the five senses petero čutov
the sense of hearing čut sluha, sluh
sense of duty (responsibility) čut dolžnosti (odgovornosti)
sense of pain občutek bolečine
a sense of wrong občutek (sebi prizadete) krivice
common (good, sound) sense zdrava pamet, zdrav razum
a man of sense pameten človek
any man in his sense vsak pameten človek
in every sense v vsakem pogledu
in a sense v nekem pogledu, nekako
literal (figurative, proper) sense of a word dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besede
be a man of sense! bodi no pameten!
she is not in her right senses ona ni čisto pri pravi pameti
are you out of your senses? si ob pamet?, si znorel?
we must bring him to his senses moramo ga spametovati
to come to one's senses priti k pameti, spametovati se; zavedati se
she was frightened (scared) out of her senses bila je vsa iz sebe (ponorela je) od strahu
he has no sense of humour on nima smisla za humor
I have no sense of locality nimam občutka za orientacijo
she had not the sense to turn off the gas ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plin
to lose (to take leave of) one's senses izgubiti pamet
to make sense of s.th. dati čemu smisel, razumeti kaj
it does not make sense (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivo
he'll need all his senses potreboval bo vso svojo pamet
to recover one's senses priti spet k pameti, spet se zavedeti
it stands to sense čisto jasno je
have you taken leave of your senses? si ob pamet? si znorel?
talk sense! govori pametno!

separate² [sépəreit]

1. prehodni glagol
ločiti (from od)
oddeliti, razdeliti (into v)
razdružiti; odbrati, izolirati, centrifugirati (mleko); odpustiti iz vojaške službe
pravno (zakonsko) ločiti

separated from his wife ločen od (svoje) žene
to separate church and state ločiti cerkev in državo
to separate cream from milk posneti smetano z mleka

2. neprehodni glagol
ločiti se, oddeliti se, oddvojiti se, razdružiti se, odcepiti se; (zakonsko) se ločiti

before we separate preden se ločimo
to separate from a church izstopiti iz (neke) cerkve

sēri-sapia -ae, f (sērus in sapere) „poznookusnica“, šalj. ime neke jedi: „serisapia et contumelia“: xerophagiae e sale datae sunt et contus cum malo PETR.

servitūs -ūtis, f (servus)

1. suženjstvo, sužnost, sužnjevanje, položaj sužnja, suženjski stan, robstvo (poseb. politično), hlapčevstvo, hlapčevanje, podrejenost, služnost: ENN. AP. NON., NAEV. FR., CA. AP. GELL., TER., PETR., IUST., DIG. idr., servitus postremum omnium malorum CI., esse in servitute CI. sužnjevati, haberi in servitute T., ferre servitutem PL., pati servitutem PL., T., abducere, aliquem in servitutem abducere, addicere CI., liberi eorum in servitutem abduci ... non debuerint C., liberum corpus in servitutem addicere L., liberos, coniugos in servitutem abstrahi C., omnem Galliam ... perpetuae servituti subicere C., iniungere perpetuam servitutem civitatibus C., imponere alicui servitutem S. FR., afficere liberum populum servitute CI., asserere aliquem in servitutem L., SUET., mittere urbes in servitutem L., servitute oppressam civitatem tenere CI., servitute oppressas tenere Athenas N., patriam ... e servitute in libertatem vindicare N., Graeciam servitute liberare CI., depellere a civibus suis ... servitutis iugum CI., depellere a Syracusanis inveteratam servitutem N., eximere aliquem servitute L., exuere servitutem L., merces est auctoramentum servitutis CI.; v pl.: captivitates urbium et sublatis ingemitatibus servitutes ARN.

2. metaf.
a) služnost = podvrženost, podrejenost, podložnost, pokornost, pokorščina: PL., COL. idr., muliebris L. žene možu, officii CI. zavezanost dolžnosti pokorščine, iuris Q. zavezanost pokorščini zakonom (pokoriti se zakonom, ubogati zakone, držati se zakonov).
b) služnost, servitút hiš, zemljišča idr., s služnostjo povezana obveznost, zavezanost, zadolženost, obremenjenost: ICTI. idr., servitute fundo imposita CI. EP., specus servitutis putat aliquid habere CI. EP.

3. meton. (konkr.) sužnji, sužnjiki: servitus crescit nova H. (o ljubimcih neke deklice), ut servitutes opprimerent ARN.

sētania -ae, f (tuj. σητανία) bot. setánija

1. ime neke velike nešplje: PLIN.

2. vrsta čebule: PLIN. – Soobl. sētanion -iī, n (σητάνιον) setánij (setánion), neke čebulice: PLIN.

shizofrenik samostalnik
1. psihiatrija (duševni bolnik) ▸ skizofrén
Povezane iztočnice: paranoidni shizofrenik, paranoični shizofrenik

2. (kdor ravna razdvojeno) ▸ skizofrén
Pravzaprav sem neke vrste shizofrenik, saj razmišljam v različnih jezikih in imam deljeno identiteto. ▸ Valójában skizofrénnek is mondhatnám magam, hiszen különböző nyelveken gondolkodom és többes az identitásom.
Da so dirkači shizofreniki, je znano od nekdaj, saj govorijo eno, delajo drugo in imajo najraje nekaj tretjega. ▸ Az, hogy a versenyzők skizofrének, már régóta köztudott, hiszen egy dologról beszélnek, mást cselekednek és leginkább egy harmadik dolgot kedvelnek.

Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. – Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. – Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.

signification [signifikéišən] samostalnik
pomen, smisel; pomembnost, važnost; oznaka

the signification of a word pomen neke besede

signification [-kasjɔ̃] féminin pomen; smisel; juridique službeno sporočilo (o razsodbi)

signification d'un mot pomen (neke) besede

simulation [simülasjɔ̃] féminin pretvarjanje, simuliranje, hlinjenje

simulation d'une maladie, d'un sentiment hlinjenje neke bolezni, čustva
c'est de la simulation to je simuliranje

singularité [sɛ̃gülarite] féminin posebnost, nenavadnost; ekscentričnost, čudnost

singularité d'une mode ekscentričnost (neke) mode
elle a le goût de la singularité ona ima okus za to, kar je nenavadno

sistem(at)izácija systématisation ženski spol

sistem(at)izacija neke teorije systématisation d'une théorie

sister [sístə]

1. samostalnik
sestra; posestrima; intimna prijateljica; redovnica, nuna, samostanska sestra
pogovorno bolničarka, usmiljenka, usmiljena sestra

sister Anne oseba, ki namesto koga drugega čaka na prihod neke tretje osebe (iz pravljice "Sinjebradec")
sister of charity (mercy) usmiljena sestra, usmiljenka
sister-german prava, telesna sestra
foster-sister sestra po mleku
half-sister, step-sister polsestra
lay sister redovnica, ki opravlja kako fizično delo zunaj samostana
The Three Sisters, The Fatal Sisters, The Sisters Three sojenice (vile), rojenice, parke

2. pridevnik
sestrski

sister universities sestrski univerzi (Oxford in Cambridge)

Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

2. starejše ime mesta Efez: Plin.

3. ime neke Amazonke: Plin.

4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.

snatch¹ [snæč] samostalnik
hlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda)
ameriško, sleng ugrabitev otroka (osebe)
množina odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinje

by snatches od časa do časa, v razmakih
in snatches sem ter tja, včasih, od časa do časa
this lazy fellow only works in snatches ta lenuh dela le od časa do časa
to make a snatch at hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujeti
she sang snatches of an old song pela je odlomke neke stare pesmi
to sleep in short snatches spati v presledkih

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)