Franja

Zadetki iskanja

  • sanctionner [sɑ̃ksjɔne] verbe transitif potrditi, odobriti; dati zakonsko moč (quelque chose čemu); familier kaznovati

    sanctionner une loi potrditi zakon
    sanctionner un délit kaznovati prestopek
    emploi masculin d'un mot sanctionné par l'usage raba neke besede, ki jo je potrdila, odobrila njena uporaba
  • sāperda -ae, m (gr. σαπέρδης) sapérda, pontsko ime neke majhne ribice v Majotskem jezeru (Palus Maeotis, zdaj Azovsko morje), menda sardela: LUC., PERS., FEST., P. F.; šalj. metaf.: omnes videmus nobis esse belli, festivi, saperdae cum simus σαπροί VARR. AP. NON. žarke sardele.
  • satiété [sasjete] féminin (pre)sitost; prenasičenost, figuré naveličanost

    boire, manger à satiété do sitega se napiti, najesti
    avoir d'une chose à satiété imeti neke stvari na pretek
    rabâcher, répéter une chose (jusqu')à satiété ponavljati neko stvar od naveličanosti (poslušalcev)
  • satisfaire* [satisfɛr] verbe transitif zadovoljiti, ustreči; popustiti (strastem); dati zadoščenje (quelqu'un komu); verbe intransitif zadostiti, zadostovati

    se satisfaire ustreči svojim željam; poiskati si zadoščenje
    satisfaire à son devoir, à sa promesse izpolniti svojo dolžnost, obljubo
    satisfaire l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje neke osebe
    satisfaire à la demande, aux besoins zadovoljiti povpraševanje, kriti potrebe
    on ne peut satisfaire tout le monde vsem ljudem se ne da ustreči
    sa réponse ne nous a pas satisfaits njegov odgovor nas ni zadovoljil
    satisfaire sa faim, sa soif utešiti si glad, žejo
    satisfaire sa curiosité nasititi svojo radovednost
    satisfaire les caprices de quelqu'un ustreči kapricam kake osebe
    satisfaire aux revendications d'ouvriers en grève ustreči zahtevam stavkajočih delavcev
    se satisfaire (familier) opraviti naravno potrebo, olajšati se
  • sense1 [sens] samostalnik
    čut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost
    množina razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenje

    in (out of) one's senses (ne) pri zdravi pameti
    against common sense proti zdravi pameti
    the five senses petero čutov
    the sense of hearing čut sluha, sluh
    sense of duty (responsibility) čut dolžnosti (odgovornosti)
    sense of pain občutek bolečine
    a sense of wrong občutek (sebi prizadete) krivice
    common (good, sound) sense zdrava pamet, zdrav razum
    a man of sense pameten človek
    any man in his sense vsak pameten človek
    in every sense v vsakem pogledu
    in a sense v nekem pogledu, nekako
    literal (figurative, proper) sense of a word dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besede
    be a man of sense! bodi no pameten!
    she is not in her right senses ona ni čisto pri pravi pameti
    are you out of your senses? si ob pamet?, si znorel?
    we must bring him to his senses moramo ga spametovati
    to come to one's senses priti k pameti, spametovati se; zavedati se
    she was frightened (scared) out of her senses bila je vsa iz sebe (ponorela je) od strahu
    he has no sense of humour on nima smisla za humor
    I have no sense of locality nimam občutka za orientacijo
    she had not the sense to turn off the gas ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plin
    to lose (to take leave of) one's senses izgubiti pamet
    to make sense of s.th. dati čemu smisel, razumeti kaj
    it does not make sense (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivo
    he'll need all his senses potreboval bo vso svojo pamet
    to recover one's senses priti spet k pameti, spet se zavedeti
    it stands to sense čisto jasno je
    have you taken leave of your senses? si ob pamet? si znorel?
    talk sense! govori pametno!
  • separate2 [sépəreit]

    1. prehodni glagol
    ločiti (from od)
    oddeliti, razdeliti (into v)
    razdružiti; odbrati, izolirati, centrifugirati (mleko); odpustiti iz vojaške službe
    pravno (zakonsko) ločiti

    separated from his wife ločen od (svoje) žene
    to separate church and state ločiti cerkev in državo
    to separate cream from milk posneti smetano z mleka

    2. neprehodni glagol
    ločiti se, oddeliti se, oddvojiti se, razdružiti se, odcepiti se; (zakonsko) se ločiti

    before we separate preden se ločimo
    to separate from a church izstopiti iz (neke) cerkve
  • sēri-sapia -ae, f (sērus in sapere) „poznookusnica“, šalj. ime neke jedi: „serisapia et contumelia“: xerophagiae e sale datae sunt et contus cum malo PETR.
  • servitūs -ūtis, f (servus)

    1. suženjstvo, sužnost, sužnjevanje, položaj sužnja, suženjski stan, robstvo (poseb. politično), hlapčevstvo, hlapčevanje, podrejenost, služnost: ENN. AP. NON., NAEV. FR., CA. AP. GELL., TER., PETR., IUST., DIG. idr., servitus postremum omnium malorum CI., esse in servitute CI. sužnjevati, haberi in servitute T., ferre servitutem PL., pati servitutem PL., T., abducere, aliquem in servitutem abducere, addicere CI., liberi eorum in servitutem abduci ... non debuerint C., liberum corpus in servitutem addicere L., liberos, coniugos in servitutem abstrahi C., omnem Galliam ... perpetuae servituti subicere C., iniungere perpetuam servitutem civitatibus C., imponere alicui servitutem S. FR., afficere liberum populum servitute CI., asserere aliquem in servitutem L., SUET., mittere urbes in servitutem L., servitute oppressam civitatem tenere CI., servitute oppressas tenere Athenas N., patriam ... e servitute in libertatem vindicare N., Graeciam servitute liberare CI., depellere a civibus suis ... servitutis iugum CI., depellere a Syracusanis inveteratam servitutem N., eximere aliquem servitute L., exuere servitutem L., merces est auctoramentum servitutis CI.; v pl.: captivitates urbium et sublatis ingemitatibus servitutes ARN.

    2. metaf.
    a) služnost = podvrženost, podrejenost, podložnost, pokornost, pokorščina: PL., COL. idr., muliebris L. žene možu, officii CI. zavezanost dolžnosti pokorščine, iuris Q. zavezanost pokorščini zakonom (pokoriti se zakonom, ubogati zakone, držati se zakonov).
    b) služnost, servitút hiš, zemljišča idr., s služnostjo povezana obveznost, zavezanost, zadolženost, obremenjenost: ICTI. idr., servitute fundo imposita CI. EP., specus servitutis putat aliquid habere CI. EP.

    3. meton. (konkr.) sužnji, sužnjiki: servitus crescit nova H. (o ljubimcih neke deklice), ut servitutes opprimerent ARN.
  • sētania -ae, f (tuj. σητανία) bot. setánija

    1. ime neke velike nešplje: PLIN.

    2. vrsta čebule: PLIN. Soobl. sētanion -iī, n (σητάνιον) setánij (setánion), neke čebulice: PLIN.
  • shizofrenik samostalnik
    1. psihiatrija (duševni bolnik) ▸ skizofrén
    Povezane iztočnice: paranoidni shizofrenik, paranoični shizofrenik

    2. (kdor ravna razdvojeno) ▸ skizofrén
    Pravzaprav sem neke vrste shizofrenik, saj razmišljam v različnih jezikih in imam deljeno identiteto. ▸ Valójában skizofrénnek is mondhatnám magam, hiszen különböző nyelveken gondolkodom és többes az identitásom.
    Da so dirkači shizofreniki, je znano od nekdaj, saj govorijo eno, delajo drugo in imajo najraje nekaj tretjega. ▸ Az, hogy a versenyzők skizofrének, már régóta köztudott, hiszen egy dologról beszélnek, mást cselekednek és leginkább egy harmadik dolgot kedvelnek.
  • Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.
  • signification [signifikéišən] samostalnik
    pomen, smisel; pomembnost, važnost; oznaka

    the signification of a word pomen neke besede
  • signification [-kasjɔ̃] féminin pomen; smisel; juridique službeno sporočilo (o razsodbi)

    signification d'un mot pomen (neke) besede
  • simulation [simülasjɔ̃] féminin pretvarjanje, simuliranje, hlinjenje

    simulation d'une maladie, d'un sentiment hlinjenje neke bolezni, čustva
    c'est de la simulation to je simuliranje
  • singularité [sɛ̃gülarite] féminin posebnost, nenavadnost; ekscentričnost, čudnost

    singularité d'une mode ekscentričnost (neke) mode
    elle a le goût de la singularité ona ima okus za to, kar je nenavadno
  • sistem(at)izácija systématisation ženski spol

    sistem(at)izacija neke teorije systématisation d'une théorie
  • sister [sístə]

    1. samostalnik
    sestra; posestrima; intimna prijateljica; redovnica, nuna, samostanska sestra
    pogovorno bolničarka, usmiljenka, usmiljena sestra

    sister Anne oseba, ki namesto koga drugega čaka na prihod neke tretje osebe (iz pravljice "Sinjebradec")
    sister of charity (mercy) usmiljena sestra, usmiljenka
    sister-german prava, telesna sestra
    foster-sister sestra po mleku
    half-sister, step-sister polsestra
    lay sister redovnica, ki opravlja kako fizično delo zunaj samostana
    The Three Sisters, The Fatal Sisters, The Sisters Three sojenice (vile), rojenice, parke

    2. pridevnik
    sestrski

    sister universities sestrski univerzi (Oxford in Cambridge)
  • Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

    1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

    2. starejše ime mesta Efez: Plin.

    3. ime neke Amazonke: Plin.

    4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.
  • snatch1 [snæč] samostalnik
    hlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda)
    ameriško, sleng ugrabitev otroka (osebe)
    množina odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinje

    by snatches od časa do časa, v razmakih
    in snatches sem ter tja, včasih, od časa do časa
    this lazy fellow only works in snatches ta lenuh dela le od časa do časa
    to make a snatch at hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujeti
    she sang snatches of an old song pela je odlomke neke stare pesmi
    to sleep in short snatches spati v presledkih
  • some [sʌm]

    1. pridevnik
    neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
    sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

    at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
    for some time nekaj časa
    in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
    to some extent do neke mere, nekako
    some day nekega dne
    some few maloštevilni, majhno število
    some girl! čedno dekle!
    some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
    some time enkrat
    some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
    a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
    it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
    shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
    have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
    I call that some poem! to (pa) je pesem!
    that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
    I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
    as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
    I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
    that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

    2. zaimek
    katerikoli, neki, nekateri
    ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

    some ... some eni ... drugi
    some of it nekaj tega
    some of them nekateri od njih
    some of these days te dni, v kratkem, kmalu
    some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
    if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
    may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
    he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
    he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

    3. prislov
    nekaj; precéj, zelo

    that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
    he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)