Franja

prae-secō -āre -secuī -sectum in -secātum (prae in secāre) spredaj odrezati, spredaj porezati, spredaj prerezati: O. idr., si qua pars (sc. favorum) nihil habet, cultello praesecatur Varr., mulierum crines C., aures L. epit., sibi gulam Sen. ph., impetu teli gulā praesecatā Ap., proiecturas tignorum Vitr.; pren.: carmen reprehendite, quod … praesectum deciens non castigavit ad unguem H. „s skrbno obrezanim nohtom“ = prav (zelo) natančno. — Soobl. prae-sicō: Varr.

précision [presizjɔ̃] féminin natančnost, točnost, preciznost, jasnost; podrobnost; pluriel točne navedbe

avec précision natančno
mécanicien masculin, mécanique féminin de précision precizni mehanik, precizna mehanika
précision de tir preciznost v streljanju
instrument masculin de précision precizen instrument
s'exprimer avec précision jasno se izražati

premisli|ti (-m) premišljati (etwas) durchdenken, überdenken, nachdenken über, sich (etwas) durch den Kopf gehen lassen; vnaprej: vorbedenken
natančno premisliti seinen Verstand zusammennehmen
bolje je prej premisliti Vorsicht ist besser als Nachsicht
premisli! denk mal nach!
če natančno premislimo bei Tage besehen

près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg

à ... près (tja) do; ne glede na
à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
à cela près, à telle chose près razen tega
à peu près približno
à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
au plus près po najkrajši poti
de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
ni de près ni de loin (figuré) nikakor
de très près čisto iz bližine
de trop près iz prevelike bližine
près à près drug zraven drugega
près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
ici près tu blizu, tu v bližini
tout près čisto blizu, čisto v bližini
ce n'est pas (tout) près to je daleč
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
couper de près (na) kratko ostriči
être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
rasé de près gladko obrit
ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
suivre quelqu'un de près biti komu za petami
cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu

presser [prɛse] verbe transitif stiskati, stisniti, pritiskati, tlačiti; zatesniti; iztisniti, ože(ma)ti, izžiti; pestiti; priganjati, siliti; pospešiti

se presser gnesti se, drenjati se; pohiteti, podvizati se
allons! pressons! pohitimo! brž!
rien ne presse ne mudi se nič, časa dovolj
l'affaire presse zadeva je nujna
le temps presse čas pritiska, treba je pohiteti
presser (sur) un bouton pritisniti na gumb
presser dans ses bras objeti
presser l'ennemi pritiskati, goniti sovražnika
presser de questions obsuti z vprašanji
presser le pas, une affaire pospešiti korak, zadevo
il me pressa d'avouer ma faute silil me je, naj priznam svojo napako
trop presser gnati stvar predaleč, pretiravati; preveč natančno vzeti (quelque chose kaj)

prevêsti traduire; transférer , (menico) en dosser

natančno, verno prevesti traduire scrupuleusement (ali exactement, fidèlement)

prikazovánje (-a) n esposizione, presentazione, rappresentazione, versione, raffigurazione:
natančno prikazovanje dogodkov esposizione precisa dei fatti
aparat za prikazovanje filmov, diapozitivov proiettore di film, di diapositive

primérjati to compare; (z izvirnikom) to check, to collate (with)

primérjati kaj z to compare something with, to liken something to
ne da se primérjati z it cannot be compared with
primerjal sem natančno prepis z izvirnikom I have closely checked the original with the copy
brata se ne dasta (ne moreta) primérjati med seboj the two brothers are not to be compared with each other
dati se primérjati z to bear comparison with

Punkt, der, (-/e/s, -e) Satzzeichen, Dezimalpunkt: pika; Mathematik, Sport, der Tagesordnung, figurativ točka; Typographie enota; der springende Punkt jedro; Punkt zehn točno ob desetih; schwacher/neuralgischer Punkt figurativ šibka točka; der Punkt auf dem i pika na i; toter Punkt mrtva točka; einen Punkt setzen/stellen/machen postaviti/narediti piko ( tudi figurativ ); auf den Punkt genau do pičice natančno; auf den Punkt kommen priti do bistva; Punkt für Punkt točko za točko; im Punkt (der Ehre) v vprašanjih (časti); ohne Punkt und Komma reden govoriti kot dež

puntería ženski spol namerjenje (strelnega orožja), ciljanje

afinar la puntería točno v cilj nameriti; fig natančno premisliti
elevar la puntería iskati visoko protekcijo
errar la puntería cilj zgrešiti
hacer la puntería (na)meriti s puško
poner (dirigir) la puntería meriti; pogled upreti
tener buena puntería biti dober strelec
tomar la puntería meriti, ciljati

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

ración ženski spol dnevni obrok živeža; porcija; hranarina; mezda; tekočinska mera (0,125 l)

a ración natančno (pičlo) odmerjen

ragguaglio m (pl. -gli)

1. primerjanje, primerjava; vzporejanje

2. (natančno) obvestilo, poročilo:
dare ampi ragguagli (su) natančno poročati, obveščati (o)

reagirati glagol
1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagálOkrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.
2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lépKoncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.Občutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.

3. (o odzivu organizma) ▸ reagálVeliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.Po vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.

4. (o napravah) ▸ reagál
Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.

5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagálDelnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére.

re-cīdō² -ere -cīdī -cīsum (re in caedere)

1.
a) sekati, odsekati (odsekavati, odsekovati), izsekati (izsekavati, izsekovati), rezati, odrezati (odrezavati, odrezovati), izrezati (izrezavati, izrezovati): Lucan. idr., alicui pollicem r. Q., vepres Ca. iztrebiti, fustes H., caput O., e silva hastile O., sceptrum imo de stirpe V., ceras inanes V., columnae ultimā recisae Africā H. lomljene, sekane, immedicabile corpus ense recidendum est O., pelliculam (prepucij) Porph.; pesn. posekati, potolči, pobiti: coloni cuncti simul ense recisi Lucan.
b) metaf. odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), izkoreniniti (izkoreninjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): Sen. tr., Q., Sil. idr., nationes recidere Ci., culpam supplicio H., quidquid obstat imperio recidere Cu., multa ex orationibus eius recidere Q. (pre)črtati, (iz)brisati.

2.
a) obrezati (obrezovati), (o)striči, pristriči, skrajšati (skrajševati), (o)klestiti, obsekati (obsekavati, obsekovati): ungues Plin., Cu., capillos Plin. iun., comas Mart., barbam falce O., malleolos ad imum articulum Plin., arbores usque ad medullam securibus Pall.
b) metaf. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajšati (skrajševati), prikrajšati (prikrajševati), (z)manjšati: Q., Plin. iun. idr., ambitiosa ornamenta H., mirmillonum armaturas Suet., quid enim prohibere et priscum ad morem recidere aggrediar T., opus recisum Vell. kratek osnutek (naspr. opus iustum natančno delo), (sc. ea) recisa ac repurgata in unum librum coartasse Plin. iun.
c) (na)rezati, razrezati (razrezovati, razrezavati): mala Cydonia in brevissimas particulas Pall.

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

review¹ [rivjú:] samostalnik
(kritična) revija, obzornik, časopis; pogled nazaj, ponoven pregled; prikaz, poročilo (of o čem)
ocena, kritika, recenzija
gledališče revija
vojska & navtika mimohod, pregled (čet, ladij), parada
pravno ponovna preiskava, preiskovanje, revizija
pedagoško ponovitev, ponavljanje

review copy recenzijski izvod
court of review prizivno sodišče
market review borzno poročilo
naval review pomorska parada
a quarterly review trimesečna revija, trimesečnik
soldiers in review vojaki v paradni uniformi
to keep a question under review natančno zasledovati, imeti v vidu (neko) vprašanje (problem)
to pass in review vojska pregledati (čete) v mimohodu

revista ženski spol ponoven (natančen) pregled; revizija, inšpekcija; (časopisna) kritika; revija, obzornik, časopis; pregled čet

revista anual (mensual, semanal) letna (mesečna, tedenska) revija
revista deportiva športni časopis
revista humorística humorističen list
revista quincenal (ali bisemanal), trimestral polmesečna, četrtletna revija
pasar revista (voj) izvršiti pregled čet; natančno preiskati