Franja

dīvīnātiō -ōnis, f (dīvīnāre)

1. preroški dar, preroška moč, višji (božji) navdih, slutnja, domnevanje: Cu., divinatio est praesensio et scientia rerum futurarum Ci., μαντική Latine divinatio dicitur Ci., d. praesagientis animi Ci. ep., eo rem iam adducam, ut nihil divinatione opus sit Ci., si divinatio appellanda est perpetua naturalis bonitas, quae nullis casibus agitur neque minuitur N.

2. occ. (jur.) (sodna) preiskava in določitev, kateri izmed več oglašenih tožnikov naj prevzame tožbo: Ci. ep., Caelius in Ci. ep., Q., Suet., Bassus ap. Gell.; prim. naslov Ciceronovega govora: M. Tulli in Q. Caecilium oratio, quae divinatio dicitur.

doktorska disertacija stalna zveza
(znanstveno delo) ▸ doktori disszertáció, doktori értekezésČlani komisije lahko že v času ocenjevanja predloga doktorske disertacije sporočijo kandidatu pripombe. ▸ A bizottság tagjai már a doktori disszertációs javaslat elbírálása során is tehetnek észrevételeket a jelöltnek.
Po prihodu iz vojske je nadaljeval študij in leta 1991 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. ▸ A hadseregből való távozása után folytatta tanulmányait, és 1991-ben sikeresen megvédte doktori disszertációját.

dóktorski (-a -o) adj. di, da dottore; dottorale:
podeliti doktorski naslov addottorare (qcn.)
doktorski podpis firma illeggibile, indecifrabile

dolg¹ [ou̯] moški spol (dolga; dolgovi) die Schuld (tudi figurativno); postavka: der Schuldposten; obveznost: die Schuldverpflichtung; knjigovodsko: das Soll; vsota: der Schuldbetrag; -[schuld] Schuld (častni Ehrenschuld, davčni Steuerschuld, iz igre na srečo Spielschuld, stečajne mase Masseschuld, v banki Bankschuld, v tujini Auslandsschuld, zapuščine [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, hipotečni Hypothekenschuld, osnovni Grundschuld, podedovani Erbschuld, prinosni Schickschuld, realni Realschuld, menični Wechselschuld, vojni Kriegsschuld, zasebni Privatschuld)
dolgovi množina Schulden
državni dolgovi Staatsschulden
leteči dolgovi schwebende Schulden
odplačevanje dolga/dolgov die Schuldentilgung, die Entschuldung, služba: der Schuldendienst
odpust dolgov der [Schuldnachlaß] Schuldnachlass
ostanek dolga die Restforderung, die Restschuld
pravni naslov za izterjavo dolga der Schuldtitel
prevzem dolga der Schuldeintritt, die Schuldübernahme
stanje dolga der Schuldenstand
konverzija dolga/dolgov die Schuldumwandlung
črtanje dolga der [Schuldenerlaß] Schuldenerlass
gora dolgov der Schuldenberg
knjiga dolga/dolgov das Schuldbuch
masa dolga/dolgov die Schuldenmasse
odpis dolga die Entschuldung
breme dolgov die Schuldenlast
pristop dolgu der Schuldbeitritt
imeti dolgove Schulden haben
delati dolgove Schulden machen
poplačati dolg eine Schuld abstatten, eine Schuld/Schulden tilgen
oprostiti dolga/dolgov eine Schuld/Schulden erlassen
zabresti v dolgove in Schulden geraten
brez dolga/dolgov schuldenfrei

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

dominus -ī, m (domus; dominus „v hiši bivajoči“)

1. hišni gospodar, gospod, upravitelj (v hiši): Kom. idr., nec domo dominus, sed domino domus honestanda est Ci., servum contra dominum armare Ci., domino a familiā suā manus adlatas esse Ci.; sg. dominus tudi mladi gospod, mladi (domači) sin: Pl.; pl. domini = gospod in gospa, hišni gospodar in hišna gospodarica: Ci. idr.

2. gospodar = lastnik, posestnik, imetnik: d. aedificii, frumenti, pecuniae Ci., copiosae pecuniae Ap., dominum expellere de praedio Ci., arationes ab dominis relictas esse Ci., d. navis N., dites domini T. bogati zemljiški posestniki, d. equi, insularum Suet., aedium Icti., Symm.; occ. prireditelj
a) gledališke igre: Pl. (Asin., Prolog. 3).
b) gladiatorske igre: Ci. (Ep. ad Attic. II, 19, 3).
c) pojedine = gostitelj: Petr., Gell., epuli d. Ci., convivii d., dominorum invitatio L.
č) dražbe: Ci. (Pro Quinctio 15, 50).
d) stavbni gospodar, naročnik zidave: Ca., Vitr.

3. pren. (vrhovni) gospodar, nadoblastnik, poveljnik, načelnik, vladar, tiran: vitae necisque L. idr., omnium gentium, contionum, legum Ci., rei Ci. (o sodniku), d. in aliquem (nad kom) Ci., Xvir (= decemvir) in urbem ut dominus venit Ci., servos Siculorum dominos esse voluisti Ci., sui quemque iuris esse dominum Ci. vsakdo ima … v oblasti, gravissimi domini, terror … diurnus ac nocturnus metus Ci., d. virtutum omnium Arn.; occ.
a) zakonski mož, soprog: domino erat anxia rapto O.
b) ljubimec: iam dominum appellat O., mihi blanditias dixit dominumque vocavit O.
c) (ljubi) gospod kot pozdrav, prijazen nagovor: Sen. ph., Mart. (LXXXVIII, 2); dvoumno: dominos identidem appellans Suet. (Claud. 21, 29).
č) gospod kot častni naslov, poseb. rimskih cesarjev: Mart., Suet., Aug., perambulante domino (sc. Tiberio) viridia Ph.
d) gospod = Jezus Kristus: Eccl.
e) pesn. atrib. (adj.) dominus -a -um = gospodov, zapovedujoč: in dominum serva vocata torum O., in dominos ius habet ille deos O. nad oblastnimi bogovi, terrarum dominum pone supercilium Mart. resnoba, ki zapoveduje svetu. Sinkop. domnus -ī, m: Aug.

don moški spol gospod, don

Señor Don gospod (v naslovu)
don Juan zapeljivec
don Nadie g. Nimanič
don Sabelotodo g. Vsevedež
ni don Pedro, ni Periquillo ne ptič ne miš
mal suena el don sin el din naslov terja sredstva

doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
doseči uspeh riuscire
doseči zmago vincere
doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
šport. doseči zadetek segnare

Dūlorestēs (Dolorestēs) -is, m Dulorest (Dolorest), naslov Pakuvijeve tragedije: Non., Prisc.

dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen

ecclēsiasticus 3 (gr. ἐκκλησιαστικός) cerkven: Tert., Hier., subst. cerkveni služabnik: Cod. Th. — Tudi naslov knjige Jezus Sirah: Eccl.

eclogārius 3 (ecloga) k izboru spadajoč, le kot subst.

1. eclogārium -iī, n zbirka izbranih pesmi, naslov Avzonijevega spisa.

2. eclogāriī -ōrum, m (= loci electi) izbrana mesta, izbrani odstavki kakega spisa: Ci. ep.

ēgregiātus -ūs, m (ēgregius) „gospostvo“, naslov „egregius“ v pozni cesarski dobi: Cod. Th.

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

Ēlectra -ae, f (Ἤλεκτρα) Elektra, grško žensko ime, poseb.:

1. hči Okeana in Tetide (Thētȳs), Tavmantova žena: O.

2. Atlantova in Plejonina hči, Plejada, z Zeusom Dardanova mati: V., O., Hyg., Val. Fl. Od tod adj. Ēlectrius 3 Elektrin: El. tellus (= Samothrace) Val. Fl.

3. Agamemnonova hči, Orestova sestra, pozneje Piladova žena: H., O., Hyg., Vell., Iuv.

4. naslov drame: O., Suet.

eminence, eminency [éminəns, -si] samostalnik
odličnost, znamenitost; ugled, visok položaj; grič, vzpetina, višina

Your Eminence Vaša visokost (naslov kardinala)

ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

I.

1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

— II. pren.

1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.

emporus -ī, m (gr. ἔμπορος) trgovec: Aus.; E. naslov Filemonove drame: Pl.

Epicharmus -ī, m (Ἐπίχαρμος) Epiharmos,

1. filozof in komediograf ok. l. 540 do 450; rojen na otoku Kosu, naposled živel v Sirakuzah, zato imenovan Siculus; glavni zastopnik predatiške, dorsko— sicilske komedije in Pitagorov učenec: Ci., H., Col. Od tod adj. Epicharmīus 3 (Ἐπιχάρμειος) Epiharmov: Gell.

2. naslov Enijeve pesnitve: Ci.

Epiclēros -ī, f (gr. ἐπίκληρος, sc. ϑυγάτηρ) Hči dedovalka, naslov Menandrove komedije: Ci., Q.