Franja

napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect

naslovljenka samostalnik
1. (prejemnica pošte) ▸ címzett
Nekaj kasneje so ji poskusili vročiti še dodatno potrebno dokumentacijo, vendar naslovljenke ni bilo več mogoče najti. ▸ Valamivel később megpróbálták kézbesíteni neki a további szükséges dokumentációt, a címzettet azonban már lehetetlen volt megtalálni.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Kadar naslovljenec ali naslovljenka ne bo razumel/-a vsebine, niste izgubili ničesar. ▸ Ha a címzett nem érti meg a tartalmat, ön semmit sem fog veszíteni.
Prešeren te pesmi nikoli ni objavil, morda jo je osebno dobila naslovljenka, kakor tudi morda izvirnik v poljščini. ▸ Prešeren ezeket a verseket sohasem tette közzé, talán személyesen a címzett kapta kézhez őket, ahogy a lengyel eredeti szöveget is.
Sopomenke: adresat

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

nid [ni] masculin gnezdo; stanovanje

nid d'aigle orlovsko gnezdo, grad na strmi pečini
nid de vipères gadje gnezdo
nid de mitrailleuse mitralješko gnezdo
nid de brigands roparsko gnezdo
trouver la pie au nid (ironično) najti nekaj čudovitega
petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača

nikjér nowhere; not anywhere

nikjér drugod nowhere else
nikjér ga ni bilo najti he was not to be found anywhere
nikjér tega nisem našel I haven't found it anywhere

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

noise [nwaz] féminin

chercher noise à quelqu'un iskati, začeti prepir s kom, najti pretvezo za prepir

oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

I.

1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

3. metaf.
a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl. —

II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.

odjemálec acheteur moški spol , client moški spol , preneur moški spol ; (za elektriko, plin, vodo) abonné moški spol

odjemalci clientéle ženski spol
stalen odjemalec client attitré (ali régulier), habitué moški spol
najti odjemalca trouver preneur (ali acheteur)
pridobiti novega odjemalca faire un nouveau client
imeti veliko odjemalcev avoir une grosse clientéle

odkri|ti² (-jem) odkrivati

1. entdecken, ponovno: [wiederentdecken] wieder entdecken, na novo neuentdecken; (iznajti) erfinden; (najti) auffinden; figurativno (ugotoviti) herausfinden, auf (etwas) kommen
X ni ravno odkril Amerike X hat das Schießpulver auch nicht erfunden

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

orienter [ɔrjɑ̃te] verbe transitif usmeriti, dati smer, voditi, orientirati, določiti stran neba

orienter vers la droite usmeriti proti desni
orienter quelqu'un svetovati komu, usmeriti ga (v poklic, študij)
s'orienter ugotoviti strani neba; orientirati se (tudi figuré), usmeriti se (vers proti), najti pot

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

partido moški spol stranka, privrženci; (sodni) okraj; zavzemanje za; korist, prednost; partija igre; šport tekma; (ženitna) partija

partido comunista komunistična stranka
partido de la derecha desničarska stranka
partido de fútbol nogometna tekma
partido judicial sodni okraj
partido laborista laburistična stranka
partido obrerista delavska stranka
partido social-demócrata socialdemokratska stranka
mujer del partido prostitutka, hotnica
darse a partido popustiti
hallar un partido izhod najti
sacar partido (de) imeti korist (od)
sacar buen partido dobro odrezati
tener partido računati z dobrimi zaščitniki
tener gran partido con (las) damas imeti uspeha pri ženskah
tomar partido odločiti se, postaviti se (contra proti)
tomar el partido de potegniti s kom, pridružiti se komu
tomar otro partido spremeniti svojo odločitev
tomó el partido de callarse sklenil je molčati

partíja (-e) f

1. igre partita; manche:
dobiti, izgubiti partijo vincere, perdere una partita

2. (oseba primerna, da postane zakonski mož) partito; ekst. collocazione:
biti, veljati za dobro partijo essere un buon partito
najti dobro partijo za hčer trovare una buona collocazione per la figlia

3. žarg. trg. stock angl., partita

4. žarg. gruppo di lavoro

5. polit.
(komunistična) partija partito (comunista)

philosophale [filɔzɔfal] adjectif, féminin

pierre féminin philosophale kamen modrijanov; stvar, ki je ni moči najti

pick³ [pik]

1. prehodni glagol
kopati, izkopati (luknjo), prekopati; pobrati (s prsti, kljunom), zobati, kljuvati (ptiči), počasi jesti (ljudje); trgati, nabirati (cvetice, jagode); prebirati, čistiti (zelenjavo); skubsti, skubiti (perutnino); pukati, puliti, česati (volno); čistiti, trebiti (zobe); (o)glodati (kosti); prebirati, odbirati (rudo); spraskati (z nohti); vrtati, drezati (v) kaj; krasti, vlomiti (ključavnico); iz trte izviti, izvati (prepir)
figurativno skrbno izbrati, izbirati; strgati, scefrati (tudi figurativno)
ameriško, glasba brenkati

2. neprehodni glagol
krasti; jesti po malem; popraviti se (up)

to pick a bone with; ali to have a bone to pick with imeti s kom še račune
to give s.o. a bone to pick zapreti komu usta
to pick s.o.'s brains ukrasti komu idejo
to pick and choose prenatančno izbirati
figurativno to pick holes in najti šibko točko, skritizirati
to pick a lock vlomiti ključavnico
to pick one's nose vrtati po nosu
to pick s.o.'s pocket izprazniti komu žep (žepar)
to pick to pieces skritizirati; figurativno koga do kosti obrati
to pick a quarrel with s.o. izzvati prepir
to pick and steal krasti
to pick one's teeth trebiti si zobe
to pick one's way (ali steps) previdno stopati
to pick one's words izbirati besede

placer¹ [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu

plaie [plɛ] féminin rana (tudi figuré); figuré bič, obča nadloga, kuga, zlo

plaie d'argent izguba denarja
plaie contuse zmečkanina (rana)
bander, panser une plaie obvezati rano
mettre le doigt sur la plaie (zlasti figuré) dotakniti se ranjenega mesta; najti vzrok zla
retourner, remuer le couteau, le poignard, le fer dans la plaie še stopnjevati, povečati rano, bolečino
ne rêver que plaies et bosses biti zelo prepirljiv, želeti si pretepanja
rouvrir une plaie (figuré) odpreti staro rano
quelle plaie! neznosna stvar! neznosen človek!