Franja

Zadetki iskanja

  • kȁsan -sna -o, dol. kȁsnī -ā -ō pozen: -a jesen; -o doba noći pozno ponoči; do u -u noć pozno v noč; -i krompir, krumpir
  • kásen tardío

    kasno kesanje arrepentimiento m tardío
    kasno tarde
    kasno je es tarde
    kasno v noč hasta muy entrada la noche
    kasno ponoči a altas horas de la noche
    kasno vsta(ja)ti levantarse tarde
    bolje kasno kot nikoli más vale tarde que nunca
    prekasno dospeti, priti llegar, venir demasiado tarde
  • ključni (-a, -o) Schlüssel- (dražljaj der Schlüsselreiz, pojem der Schlüsselbegriff, položaj die Schlüsselposition, položaj die Schlüsselstellung, problem das Schlüsselproblem, beseda das Schlüsselwort, funkcija die Schlüsselfunktion, oseba die Schlüsselfigur, vloga die Schlüsselrolle, doživetje das Schlüsselerlebnis, mesto die Schlüsselstelle, število die Schlüsselzahl, vprašanje die Schlüsselfrage); rokovno: Los-, Stich- (dan der Stichtag, Lostag, noč die Losnacht, leto das Stichjahr)
  • kocine se postavijo pokonci komu frazem
    (o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz, feláll a szőr a hátán [od negativnih čustev]
    Noč čarovnic je čas, ko televizijske postaje preplavijo filmi, ob katerih se nam kocine postavijo pokonci. ▸ A Halloween az az időszak, amikor a tévécsatornákat elárasztják olyan filmek, amelyektől feláll a szőr a hátunkon.
    Privržencem skupine U2 so se že ob prvem poslušanju dueta kocine postavile pokonci. ▸ A U2 együttes rajongói már a duett első meghallgatásakor libabőrösek lettek.
    Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu, kocine se naježijo komu
  • krés solstice moški spol d'été, (fête ženski spol de la) Saint-Jean ženski spol ; (ogenj) feu moški spol de joie

    o kresu à la Saint-Jean
    kresna noč nuit ženski spol de la Saint-Jean
    kresni ogenj feu moški spol de la Saint-Jean
  • krésen

    krésna noč Midsummer Night
    krésni ogenj St. John's fire; bonfire
  • krésen (-sna -o) adj. del solstizio d'estate:
    kresna noč la notte di S. Giovanni
  • krésen

    kresna noč noche f estival (ali de verano)
  • láhek (po teži) light, weightless; lightweight; (netežaven) easy, not difficult

    láhka atletika (light) athletics pl, games pl, track and field sports
    láhki atlet athlete
    láhko breme light burden
    láhka hrana light food
    láhek korak light tread, soft steps pl
    láhka cigara (tobak) mild cigar (tobacco)
    láhka konjenica light cavalry
    láhka poškodba, rana light (ali flesh) wound
    láhka roka light hand
    láhka križarka light cruiser
    láhko spanje light sleep
    láhko noč! good night!
    láhek slog easy (ali fluent) style
    láhka teža (pri boksu) lightweight
    láhka zmaga (figurativno) walkover
    láhko vino light wine
    bodi mu láhka zemlja! may the earth rest light on him!, may he rest in peace!
    to je otročje láhko it is as easy as pie
    načrt je otročje láhak the plan is foolproof
    sedaj láhkó greš! you may go now!
    láhka ženska (figurativno) fickle woman
    z láhkim srcem with a light heart
  • láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

    lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
    lahko dekle fille légère (ali volage)
    lahko delo travail moški spol facile
    lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
    lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
    lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
    lahka smrt belle mort, mort douce
    lahko vino vin léger, petit vin
    lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
    lahko légèrement, facilement, aisément
    lahko dostopen d'accès facile
    lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
    otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
    lahko da il se peut que, peut-être
    lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
    to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
    lahko odidete vous pouvez partir
    lahko se uči il apprend facilement
    vzeti vse na lahko prendre tout à la légère
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lateō -ēre -uī (—) (indoev. kor. *lā- (lāi-) skri(va)ti se, skrit biti; prim. skr. rā-trī noč, gr. λανϑάνω in λήϑω, dor. λάϑω, lat. lateō, gr. λήϑη pozaba, Λητώ, dor. Λατώ (in od tod lat. Lātōna) = noč (mati obeh glavnih nebesnih svetil, Apolona in Artemide, tj. sonca in lune), λάϑρα skrivaj)

    1. skrit biti, skrivati se, na tihem osta(ja)ti, kje tičati: l. inter labra Pl., sub arcis, sub tectis Pl., in occulto Ci., quis locus tam fuit abditus, ut lateret? Ci. da bi bil neviden, qui in silvis abditi latebant C., telum, quod latebat, protulit N., latet arbore opaca aureus et foliis et lento vimine ramus V., latet anguis in herba V. (preg. o skriti nevarnosti), latet herbā coluber O., bene qui latuit, bene vixit O. kdor živi na skrivnem (skrivaj, tiho, brez (častne) službe), cetera opera velut sub ipsā (sc. mole) latentia tuebatur Cu., l. domi Q., non latet hostis Sil., latentem miles agnovit Suet.; latere s kakim pt. = skrivaj kaj delati: ne lateret adfectans Amm., ne lateant id tentantes Amm.; pesn.: latet sub classibus aequor V. je pokrito z ladjami, ga zaradi ladij ni mogoče videti; pren.: tute pone te latebis facile Pl. boš lahko sam sebi v napoto, sam sebi škodoval, virtutem latere in tenebris Ci., sub nomine pacis bellum latebat Ci., ibi scelus quoque latere inter illa tot flagitia putatote Ci., cur paupertas aliarum sub hac legis specie latet? L., morum vitia sub umbra eloquentiae latebant Iust., in obscuro l. (o resnici) Lact.; pozneje z acc. = skri(va)ti se pred kom: conscientiam, stationarios milites Amm.

    2. occ. skri(va)ti se (da kdo ne pride pred sodišče): quis est, qui fraudationis causā latuisse dicat … Quinctium? Ci., cur enim lateas Tert.

    3. zavarovan, zaklonjen, na varnem, spravljen, shranjen biti: latebat (sc. Atticus) apud P. Volumnium N., portu latent puppes H., portus latet H. je zavarovan pred vetrovi; pren.: omnes urbanae res … latent in tutela ac praesidio bellicae virtutis Ci., quod sub umbra Romanae amicitiae latebant L., sub illius umbra Philotas latebam Cu., plebes facili praesidio latet Ph.

    4. metaf. skrit, neznan, tajen, spregledan, neopažen, prezrt biti ali osta(ja)ti; abs.: plurimarum rerum latet utilitas Ci., earum causarum aliae sunt perspicuae, aliae latent Ci., cum laterent hae partes (sc. Galliae) ut barbarae Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sed „temo“ unde et cur dicatur, latet Varr., neque, id qua ratione consecutus sit, latet H., quae tantum accenderit ignem, causa latet V., neque diu latuit aut quid non impetrando passuri fuissemus aut quid impetrando profecti essemus Vell.; z ACI: latet plerosque … superiorum trium siderum ignes esse, qui … Plin.; z acc. (pesn. in neklas. po gr. τοῦτό με λανϑάνει): semen duplex, unum, quod latet nostrum sensum, alterum, quod apertum (sc. est) Varr., nec latuere doli fratrem Iunonis V., res latuit patrem O., nil illum, toto quod fit in orbe latet O., nec latuere diu saevum spolia illa Syenen Val. Fl., sed res Annibalem non diu latuit Iust., non enim hominem doctissimum latuit Aug.; z dat.: quae (sc. vis et potestas) et oculis et auribus latere soleant Varr., ubi nobis haec auctoritas tam diu tanta latuit? Ci., at mihi semper tu … late Lucan., visu carenti magna pars veri latet Sen. tr., hostique propinquo Roma latet Sil. Od tod adj. pt. pr. latēns -entis, skrit, prikrit, tajen, pritajen, skriven, neviden: res Ci., causas penitus temptare latentīs V., saxa (kleči) latentia V., mandata latentia nati O. tajno poročilo, periculum, nodi Cu., latens et operta calliditas Sen. ph., iunctura Plin., l. conscii Suet., postica, notitia Amm., iudicium nec obscurum nec latens Amm., latentior causa, origo Aug.; subst.: in latenti Icti. na skrivnem, skrivaj, skrivoma: Gell., Amm., Serv., V., Vulg., eventus obscurā causā et latenter efficitur Ci., quem poteras vel aperte tutus amare … latenter ama O.
  • Lēander (in Lēandrus: Mart.) -drī, m (Λείανδρος) Leánder, mladenič iz Abide, ljubimec svečenice Hero (Hērō, Ἡρώ) v Sestu, ki je vsako noč plaval k svoji ljubici čez Helespont, dokler ni nekoč na tej poti utonil: O., Mart. Od tod adj. Lēandricus 3 Leándrov, leándrski: natatus Fulg. = Lēandrius 3: Hellespontus Sil.
  • lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

    le lendemain naslednjega dne
    le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
    au lendemain de l'armistice takoj po premirju
    triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
    sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
    du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
    l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
    il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
    changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
    prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
    songer, penser au lendemain misliti na prihodnost
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • lībrō -āre -āvī -ātum (lībra)

    I. tehtati: quis libravit in pondere montes et colles in statera? Vulg.; od tod metaf.

    1. (pre)tehtati: crimina in antithetis Pers.

    2. preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): metus Stat., praescriptiones Cod. Th.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Amm.

    II.

    1. izravn(av)ati z vodno tehtnico, nivelirati, uravna(va)ti: pavimenta Ca., aquam Vitr. ali fontes aquarum Vulg. padec, strmec določiti (določati), regulirati; metaf.: paribus orbem l. horis Col. poet. dan in noč izenačiti (izenačevati).

    2. meton.
    a) v ravnotežju (ravnovesju) ohraniti (ohranjati), (ob)držati: indagatio … unde terra et quibus librata ponderibus … Ci., pendebat in aëre tellus ponderibus librata suis O., vela … librantur ab aura O., geminas opifex libravit in alas ipse suum corpus motāque pependit in aura O. se je s perutnicama dvignil v ravnotežju, ita libraverat corpus, ut se pedibus exciperet Cu., librati pondera caeli orbe tene medio Lucan., huius (sc. aëris) vi suspensam … librari medio spatio tellurem Plin., fluctus supra, vento librante, pependit Sil.; metaf.: si immensum imperii corpus stare ac librari sine rectore posset T.
    b) (v ravnotežju) (za)vihteti, (za)lučati, (za)tresti, (za)kolebati: Turnus ferro praefixum robur acuto in Pallanta diu librans iacit V., summā telum librabat ab aure V., quod (sc. iaculum) dextera librat dum mea O.; librare cursum in aëre O. leteti po zraku, medium Daedalus librans iter Sen. tr. leteč po … , ita libraverat corpus, ut se pedibus exciperet Cu.; se librare kolebati, loviti ravnotežje, zibati se, plavati (po zraku), leteti, letati: his (lapillis apes) sese per inania nubila librant V., haliaetus … librans ex alto sese Plin. spuščajoč se; med.: per nubes aquila … librata volatu Sil. plavajoč po … ; pesn.: corpus in herba l. O. sesti v travo.
    c) vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, zagnati (zaganjati): glans, sed librata cum sederit L., durosque reductā libravit dextrā media inter cornua caestūs V. Od tod adj. pt. pf. lībrātus 3

    1. vodoraven, ravnotežen, ravnovesen, neprevesen: aqua, planities Vitr.

    2. s silo zavihten, zalučan, zadegan, vržen, zagnan, zamahnjen: dextra libratus ab aure … malleus O., pondere ipso libratior superne ex onerariis ictus erat L., ingerunt desuper Othoniani pila librato magis et certo ictu adversus temere subeuntis cohortis Germanorum T. Adv. lībrātē preudarno, s preudarkom, pretehtano: l. Aeneas … Cereris templum … elegit Serv.
  • licenziare v. tr. (pres. licēnzio)

    1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
    licenziare alla stampa dati v tisk

    2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
    licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč

    3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja
  • lisíca (-e) f

    1. zool. volpe (Vulpes):
    lisica bevska, laja la volpe guaiola, abbaia
    lov na lisico caccia alla volpe
    zvit kot lisica astuto come, più di una volpe
    lisica zvitorepka comare volpe
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo, volpaia
    morska lisica volpe di mare (Alopias vulpinus)
    polarna (severna)
    lisica volpe bianca, polare (Vulpes lagopus)
    puščavska lisica (fenek) fennec, volpe del deserto (Fennecus zerda)
    srebrna lisica volpe argentata (Vulpes fulva)

    2. volpe (pelliccia)

    3. pren. volpe, volpaccia

    4. pl. lisice manette

    5. (mučilna naprava za stiskanje palcev) strettoio
  • live out

    1. prehodni glagol
    preživeti, vzdržati

    2. neprehodni glagol
    stanovati, živeti zunaj (ne v podjetju)

    to live out the night preživeti noč
  • ljubezensk|i [é] (-a, -o) Liebes- (film der Liebesfilm, napoj der Liebestrank, opoj der Liebesrausch, prizor die Liebesszene, roman der Liebesroman, igra das Liebesspiel, izjava die Liebeserklärung, muka die Liebesqual, noč die Liebesnacht, pesem das Liebesgedicht, glasba das Liebeslied, poezija die Liebesdichtung, tragedija die Liebestragödie, zadeva die Liebesangelegenheit, zgodba die Liebesgeschichte, želja der Liebeswunsch, bolečina der Liebesschmerz, gnezdo das Liebesnest, hrepenenje die Liebessehnsucht, pismo der Liebesbrief, razmerje die Liebesbeziehung, das Liebesverhältnis, življenje das Liebesleben, težave množina der Liebeskummer)