Franja

aussehen^*

1. izgledati, biti videti (er sieht älter aus videti je starejši)

2. nach etwas aussehen videti je, da ... (es sieht nach Schnee/Regen aus videti je, da bo sneg/dež) ; nach nichts aussehen ne biti nič posebnega

authority [ɔ:ɵɔ́riti] samostalnik (with)
ugled; moč, veljava, oblast; vpliv; pooblaščenje; vir poročil; ugledna oseba, strokovnjak
(tudi množina) oblast, urad

to be in authority, to carry authority imeti oblast
to be without authority ne imeti oblasti, nič ne veljati
on the best authority iz najboljšega vira
full authority pooblastilo
he is no authority on the subject v tej zadevi ni odločilen
set in authority ki ima oblast
to give authority pooblastiti

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

autrement [otrəmɑ̃] adverbe drugače; sicer

autrement dit drugače rečeno
il n'en est pas autrement avec moi z mano ni nič drugače
cela n'est pas autrement utile to ni posebno koristno
ceci est tout autrement important to je mnogo bolj važno
elle est autrement (plus) belle que sa cousine ona je neprimerno lepša kot njena sestrična

aventurar izpostaviti nevarnosti, tvegati

aventurarse izpostaviti se nevarnosti, biti v nevarnosti, upati si; spustiti se (en v)
quien no se aventura no pasa la mar kdor nič ne tvega, nič nima

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

azzuffarsi v. rifl. (pres. azzuffo) tepsti se, rvati se:
i bambini si azzuffano per un nonnulla otroci se stepejo za prazen nič

bachab ob/po potoku navzdol; bachab gehen iti v nič

Bahnhof, der,

1. železniška postaja, kolodvor, zum Bahnhof na postajo; auf dem Bahnhof na postaji

2. großer Bahnhof figurativ velik sprejem, slavnostni sprejem

3. ich verstehe nur Bahnhof nič ne razumem

balancer [-lɑ̃se] verbe transitif gugati, guncati, zibati, (z)majati (z glavo); mahati (z repom); bingljati (z nogami); uravnovesiti, izravnati, držati v ravnovesju; commerce obračunati, iz-, poravnati; (pre)tehtati, primerjati; populaire zagnati (proč); familier odpustiti, znebiti se uslužbenca; verbe intransitif kolebati, omahovati, oklevati, viseti, biti (še) neodločen

se balancer zibati se, gugati se, guncati se; figuré izravnati se, biti si v ravnovesju; nič si ne storiti (quelque chose iz česa), požvižgati se (quelque chose na kaj)
balancer une facture poravnati račun
balancer le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj govori proti
il veut balancer son employé hoče se znebiti svojega uslužbenca
(familier) balancez ça par la fenêtre! vrzite to skoz okno!
balancer tous ses vieux meubles znebiti se, (hitro) prodati svoje staro pohištvo
mon cœur balance moje srce okleva
sans balancer brez oklevanja
qu'est-ce qu'il m'a balancé! kakšne hude očitke mi je vrgel v obraz!
se balancer par un solde de ... izkazovati saldo od ...
les enfants se balancent otroci se guncajo
il s'est fait balancer du lycée pour sa mauvaise conduite vrgli so ga iz gimnazije zaradi slabega vedenja
(populaire) s'en balancer požvižgati se na (to), norčevati se iz (tega)

Bange, die, strah, Bange haben bati se; nur keine Bange nič strahu

bastar zadostovati, biti v zadostni meri na voljo

¡basta! dosti!, nič več!
basta con verlo zadostuje, če to vidiš
basta y sobre več kot preveč
bastarse: el país se basta para sus necesidades dežela krije sama svoje potrebe

báti se (bojím se) imperf. refl.

1. (biti v strahu) avere paura, temere:
hudo, močno bati se avere una paura da morire
nič se ne boj! niente paura!
fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo

2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
(ne marati) non volere:
bati se sitnosti non volere seccature, grane

3. (biti v skrbeh za) temere per:
bati se za zaslužek temere per il guadagno
starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli

4. (domnevati, misliti) temere:
bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica

5. pren.
ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere

beggar¹ [bégə] samostalnik
berač; revež, revček
pogovorno fant, možak

set a beggar on horseback and he will ride to the devil tisti, ki naglo obogatijo, so največji naduteži
dull beggar dolgočasnež
stubborn beggar trmoglavec
little beggars otročički, živalice
lucky beggar srečnež
insolent beggar nesramnež
beggars should (ali must) be no choosers reveži se morajo zadovoljiti z malim
the beggar may sing before the thief revež ne more nič zgubiti
to know s.o. (s.th.) as well as a beggar knows his bag dodobra koga (kaj) poznati

Beinbruch, der, zlom noge; Hals- und Beinbruch! srečno!; das ist doch kein Beinbruch saj to ni nič posebnega/hudega

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

béotien, ne [beɔsjɛ̃, ɛn] adjectif, histoire beotski, iz Beocije; nekultiviran, grob, neotesan, ki nima smisla za umetnost; amuzičen; masculin neotesanec, amuzična oseba; nepoznavalec

je suis un béotien en ce domain prav nič se ne spoznam na tem področju
être béotien ničesar ne razumeti (en o)

bernique [bɛrnik] masculin, zoologie prilepek
(interjection, familier)

bernique! kaj pa še! močno se motiš! ne bo nič!

berühmt slaven; nicht berühmt figurativ nič posebnega

besagen Mathematik praviti, povedati, reči; pomeniti, das besagt nichts to ne pomeni nič