Franja

čemú adv.

1. a che cosa, per che cosa:
čemu ti bo knjiga, če je ne bereš a che cosa ti serve il libro se non leggi?

2. perché:
čemu naj bi me bilo strah perché dovrei aver paura?

čèš adv. (za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli)

1. come dire:
držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar si dava arie di sicumera, come dire: non ho paura di nessuno!

2. češ da dicendo che; con la scusa, col pretesto che:
prišel je z veliko zamudo, češ da je zgrešil pot venne con molto ritardo scusandosi che si era (si sarebbe) smarrito
zagrozil mi je, češ da naj se pazim mi minacciò dicendomi di stare bene attento

četrtošolec samostalnik
1. (v osnovni šoli) ▸ negyedikesV raziskavo ste zajeli četrtošolce iz gorenjskih osnovnih šol. ▸ A kutatásba belevette a gorenjskói általános iskolák negyedikes diákjait.

2. (v srednji šoli) ▸ negyedikes Četrtošolci oziroma bodoči maturanti naj bi imeli in tudi kazali določeno stopnjo odgovornosti. ▸ A negyedikesektől, vagyis a leendő érettségizőktől elvárják, hogy bizonyos szintű felelősségtudattal rendelkezzenek és úgy is viselkedjenek.

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)

gorski čévlji climbing boots
lakast čévelj patent leather shoe
platnen čévelj canvas shoe
plesni čévlji dancing shoes
čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
podkovani čévlji hob-nailed boots
štrapacni čévlji walking shoes
teniški čévlji tennis shoes
visokopetni čévlji high-heeled shoes
težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
čiščenje čévljev a shoe shine
krpač čévljev cobbler
čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
kopito za čévelj last
mast za čévlje grease, dubbin
natezalec za čévlje shoetree
omara za čévlje shoe cabinet
pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
usnje za čévlje shoe leather
zaponka za čévelj shoe buckle
žlica za čévelj shoehorn
žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
tovarna čévljev shoe factory
velikost čévljev size
oglaviti čévelj to vamp
(o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
pomeriti čévelj to try on a shoe
podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
čévlji škripljejo the shoes squeak
čévelj tišči, žuli the shoe pinches
kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft!

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čévelj zapato m ; (dolžinska mera) pie m

moški (ženski) čevelj zapato de caballero (de señora)
otroški čevelj zapatito m de niño
nizek čevelj zapato bajo
visok čevelj bota f, borceguí m
visok ženski čevelj botina f
gorski čevlji botas f pl de montañero
plesni čevelj zapato de baile
čevelj na vezalke zapato de cordones
štrapacni čevlji zapatos de fatiga
obuti (sezuti) komu čevlje calzar (descalzar) a alg
obuti si čevlje ponerse los zapatos, calzarse
sezuti si čevlje quitarse los zapatos, descalzarse
oščetkati (naloščiti) čevlje cepillar (embetunar ali lustrar) los zapatos
le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!
vsakdo ve, kje ga čevelj žuli cada uno sabe dónde le aprieta el zapato

čim¹ (kar naj-) möglichst (več/manj möglichst viel/ wenig, hitreje möglichst bald/schnell, večji möglichst groß); so … wie möglich (čim manj/več so wenig/viel wie möglich; čim hitreje so schnell wie möglich)
čim hitreje schnellstmöglich

člôvek man, pl men; human being; fellow, individual, person

člôvek (božji)! (vzklik nestrpnosti) man (alive)!
čuden člôvek a queer (ali an odd) fellow
nepomemben člôvek nonentity
odrasel člôvek grown-up person, adult
noben člôvek nobody, not a soul
navaden, poprečen člôvek the man in the street, the average person
vsak člôvek everybody, everyone
poslovni člôvek man of business
on je prijeten člôvek he is a pleasant fellow
on je najboljši člôvek na svetu he is the best man alive; there is no better man alive (than he)
člôvek za vsak posel, za vse jack-of-all-trades, pl jacks-of-all-trades
člôvek u podoben man-like; anthropoid
kakšen člôvek pa je on? what kind of person is he?, what sort of fellow is he?
on je tudi samó člôvek he is only human
Vi ste člôvek, ki ga hočem, potrebujem you are the man I want
kaj naj si člôvek misli o njem? what should one think of him?
kaj drugega bi člôvek mogel reči v tem primeru? what else could a man say in this case?
člôvek obrača, bog pa obrne man proposes, God disposes
člôvek na slabem glasu a bad egg (ali hat, lot)

čudodelnik samostalnik
1. pogosto v verskem kontekstu (o nadnaravni sposobnosti) ▸ csodatévő
Frančiška se je prijel sloves čudodelnika, saj naj bi ozdravil številne bolezni. ▸ Franciškára ráragadt a hírnév, hogy csodatevő, mivel állítólag számos betegséget gyógyított meg.
Cerkev je tega svetnika častila kot čudodelnika in okrog njega se je spletla vrsta legend. ▸ Az egyház ezt a szentet csodatevőként tisztelte, és számos legenda szövődött körülötte.
Zatrjuje, da nima nadnaravnih sposobnosti, čeprav ga imajo ozdravljeni za čudodelnika. ▸ Állítása szerint nincs természetfeletti képessége, bár a meggyógyult emberek csodatevőnek tartják.
Trenerji niso čudodelniki in njihova uspešnost ni odvisna samo od načina dela, temveč tudi od kvalitete in potenciala ekipe oziroma igralcev. ▸ kontrastivno zanimivo Az edzők nem tudnak csodákat tenni, és sikereik nem csak a munkamódtól függenek, hanem a csapat vagy a játékosok minőségétől és lehetőségeitől is.

2. (o veliki spretnosti) ▸ bűvész, guru
Za vodjo trženja je izbral finančnega čudodelnika Javierja Sancheza. ▸ Marketingvezetőnek Javier Sanchezt, pénzügyi gurut választotta.
V Barceloni so raje kupili enega zvezdniškega igralca – čudodelnika, ki sliši na ime Ronaldinho. ▸ Barcelona inkább egy sztárjátékost vett meg – egy bűvészt, akit Ronaldinhonak hívtak.

ćȍrav -a -o (t. kor, perz.)
1. slep (na eni, na obe očesi): i -a koka pokoje zrno nađe; na jedno oko ćorav, a na drugo ne vidi; mani se -a posla pusti prazne marnje; -a mu strana! naj me v uho piše!; svi smo -o prošli slabo smo odrezali; zavijala je -a Anđelija začelo je mesti, začela se je huda zima
2. neveden, zmeden, neumen: -a mušterija

dalèko prisl. daleč: daleko putovati, dotjerati, doterati; daleko od istine; to je daleko od onoga što očekivasmo; daleko brži, ljepši; daleko je od mene pomisao še na misel mi ne pride; daleko mu lijepa, lepa kuća naj bo kar najdlje od mene

damn¹ [dæm]

1. prehodni glagol
prekleti, preklinjati; grajati, karati, zmerjati; obsoditi, obsojati; pogubiti

2. neprehodni glagol
kleti

to damn a play izžvižgati igro
to damn s.th. with a faint praise previdno kaj hvaliti
I'll be damned if naj me vrag vzame, če

damnation [dæmnéišən]

1. samostalnik
prekletstvo poguba; izžvižganje, preklinjanje; stroga kritika, obsodba

may damnation take him! naj bo preklet

2. medmet
presneto

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

daß, dass da; kaum daß komaj; bis daß dokler ne; als daß da bi; auf daß da bi (želja); ohne daß ne da bi kausal: davon, daß zato, ker; daß dich der Teufel hole! Naj te hudič pobere!

débat [deba] masculin razprava, diskusija, debata; juridique obravnava, postopek

débat de compte finančna debata
débat vif, orageux živa, viharna debata
débat judiciaire sodna obravnava
le débat a roulé sur debata je tekla o
intervenir dans les débats poseči v diskusijo
à eux (ali: entre eux) le débat to naj napravijo med seboj!

decir* reči, dejati; praviti, povedati; izjaviti; trditi; imenovati

decir Ia buena ventura vedeževati
decir entre (para) sí pri sebi (tiho) reči
decir misa brati mašo
el qué dirán strah pred govoricami
no decir una cosa por otra povedati resnico
por decirlo así, digámoslo tako rekoč; tako nekako
no sé que me diga ne vem, kaj naj k temu rečem
como quien no dice nada meni nič, tebi nič; brez nadaljnjega
¡no digo nada! (ironično) seveda, naravno!
decir (de) nones zanikati, (za)tajiti; odbiti
tener a. que decir imeti kaj očitati
decir a voces (a gritos) glasno zavpiti
decir bien dobro (primerno) govoriti; pristojati
dar que decir a la gente dati povod za govorice
decir por decir metati bob ob steno
por mejor decir bolje rečeno, točneje povedano
es decir, es a decir namreč
¿es decir que no vienes? torej ne prideš?
sé decir que toliko lahko rečem, da ...
ni que decir tiene que samo po sebi umevno je, da ...; naravno, da ...
¡y decir que es pobre! in če č!ovek pomisli, da je reven!
¡digo! tako vsaj jaz mislim; mislim da! neverjetno!
¡diga! halo! (telef. klic)
¡Vd. dirá! kot želite! seveda!
como si dijéramos tako rekoč; tako nekako
decirse imenovati se
dijérase tako rekoč
diciendo y haciendo rečeno storjeno
más de lo que puede decirse neizrekljivo veliko

dēfendō -ere -fendī -fēnsum (dē in *fendere biti, bijem)

1. odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), (u)braniti (komu, čemu, kaj): hostes Enn. ap. Non., hostem huius imperii Ci., nimios solis defendit (vitis) ardores Ci., toga, quae defendere frigus queat H. braniti pred mrazom, omnes res, quibus ignis iactus et lapides defendi possunt C., tegimenta praependunt ad defendendos ictus ac repellendos C., cum alias bellum inferrent, alias illatum defenderent C. ko so zdaj napadali, zdaj odbijali napad, quod bellum non intulerit, sed defenderit C., d. vim Ci., C., iniuriam (iniurias) C., L., crimen (criminationem) Ci., L. (o zagovorniku) obdolžitev zavrniti (zavračati), hunc furorem V., inopiam Col., ignem culmo aut fronde Sen. ph., sitim fonte Sil. (u)gasiti, dedecus manu Sil., nec quisquam defendere (sc. incendium) audebat T.; z a(b): proximis a tectis ignis defenditur aegre O., d. hostem a fossa Hirt., hostes a pinnis facillime Quadr.; pesn. z dat.: iniuriam his foribus Pl., solstitium pecori V., aestatem capellis H., dominae infames noctes Pr., senium famae Stat.; s pro: vim suorum (=suis illatam) pro suo periculo C. kakor svojo lastno nevarnost.

2. occ. (brez obj.) braniti se, v bran se postaviti (postavljati): duo adulescentes filii, qui et sentire et defendere facile possent Ci., cum iam defenderet nemo C., munitiones defendente nullo transcenderunt C., oppidum paucis defendentibus expugnare non potuit C. kljub majhnemu številu branilcev, čeprav je bilo le malo branilcev, ubi ad defendendum opes minores sunt S. kjer so obrambne sile manjše.

3. koga ali kaj braniti, varovati, ščititi; voj.: Aeduos C., se telo Ci., se armis C., L., se manu L., se loco superiore, se opportunitatibus loci C., se moenibus (za obzidjem) N., sua moenia portusque Ci., urbem custodiis vigiliisque Ci.; v pass.: urbs sociorum defenditur Ci., Turni defendier (= defendi) armis V.; v nevojaškem smislu: libertatem, rem publicam Ci., libertas ad salutem patriae defendendam excitat Ci., quod pudicitiam liberorum, quod vitam patris famamque sororis defenderat Ci.; s praep (braniti koga ali kaj pred kom ali čem): se suaque ab iis (Helvetiis) C., Galliam … ab Ariovisti iniuria C., aliquem a periculo C., castra ab hostibus duplici fossā Hirt., deos patrios ab hoste N., vitam a telis Ci., gladio se a multitudine S., a frigore myrtūs V., haec vobis provincia … non modo a calamitate, sed etiam a metu calamitatis est defendenda Ci., legiones decreverunt senatum defendere contra Antonium Ci., Veientes d. adversus populum Romanum L., se armis adversus … socium populi Romani L.; brez obj.: ab incendio lapis, ab ariete materia defendit C., multum ab ictu lapidum viminea tegimenta defendebant C.

4. pren. braniti (kak položaj), vzdrževati, zavze(ma)ti, na kakem (častnem) mestu se obdržati (ostati), kak nalog, zakon(e) ipd. izvesti (izvajati), kako dolžnost izvršiti (izvrševati): semper alterum in acie cornu defenderat (namreč zmagovito kot poveljnik) Cu., d. locum suum honestissime Ci., leges in iudicando Ci., vicem rhetoris atque poëtae H., actoris partīs chorus officiumque virile defendat H. kor naj nadomešča igralca in izvršuje nalogo delujoče osebe.

5.
a) z besedo braniti, zagovarjati, zastopati, poseb. jur.: illud Carneadeum Ci., defendat, quod quisque sentiat Ci., d. ornate hanc sententiam Ci., ius suum Ci., S. Roscium parricidii reum Ci., ad defendendos homines me dedi Ci. posvetil sem se (kot odvetnik) zagovorništvu, ambitum accusas: non defendo Ci., d. aliquem de ambitu Ci., regem contra atrocissimum crimen Ci., se adversus populum Romanum Ci., aliquem in capitis periculo Ci., (Phocion) in iudiciis a Demosthene defensus est N., utrum impugnatis plebem an defenditis L., d. optimatium partes Suet.; occ. (z notranjim obj.) kaj v svojo obrambo (v svoj zagovor) povedati ali uveljaviti (uveljavljati), opravičevati se s čim, skušati se opravičiti s čim: haec te dicere aequum fuit et id defendere Ter., nihil habeo, quod defendam Ci., provideo enim, quid sit defensurus Hortensius Ci.; pogosto z ACI: id aliorum exemplo se fecisse defendit Ci., hunc tu igitur imperatorem esse defendis? Ci., ille nihil ex his sponte susceptum, sed principi paruisse (se) defendebat T., id solitum esse fieri d. Gell.; v pass. z NCI: cum vi quaedam reus id, quod fecerit, fecisse defenditur Ci. kadar se v zagovor obtoženca uveljavlja, da je storil …
b) trditi, izkaz(ov)ati, dokaz(ov)ati, skušati dokazati: haec improbantur a Peripateticis, a Stoicis defenduntur Ci.; z ACI: utilitatem ex laude nasci defendet Ci., quasi vero ille (Plato) aut factum id esse aut fieri potuisse defendat Ci.; v pass.: verissime defenditur numquam aequitatem ab utilitate posse seiungi Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae cur non cadant in sapientem, non est facile defendere Ci. dokazati.
c) zavze(ma)ti se za kaj, potegovati se za kaj; s finalnim stavkom: me id maxime defendisse, ut ii vincerent, qui vicerunt Ci.
č) jur. sodno lastiti si kaj: usum fructum, possessionem Icti., hereditatem ex testamento sibi Icti., aliquem in libertatem Icti. hoteti (zahtevati), da se kdo (kak suženj) razglasi za osvobojenega; včasih = tožbo začeti (pri sodniku) o čem, sodno (po sodišču) preiskovati kaj: mortem alicuius, necem alicuius Icti.

dehīscō -ere dehiī (—) razpokati, razpočiti se, zazijati, zazevati, razklati se, kalati se, razcepiti se, odpreti (odpirati) se: Varr. (z inf. pf. dehisse), Cels., Sen. ph., Mel., Plin., dehiscit … aequor, unda dehiscens, a media caelum regione dehiscere coepit, dehiscent attonitae magna ora domūs V., rimis dehiscit cumba O., quae (pars) prior in dehiscentem intervallis hostium aciem equites emisisset L. v … bojno vrsto, pretrgano s presledki, nubes in longas flammarum figuras dehiscebat Plin. iun.; (o zemlji): terra dehiscens, terrae ardore dehiscunt V.; poseb. kot zakletev: mihi terra (tellus) dehiscat V. zemlja naj se mi odpre = naj se v zemljo pogreznem (prim.: τότε μοι χάνοι εὐρεῖα χϑώνHom.).