Franja

sublevātiō -ōnis, f (sublevāre) olajšanje, olajševanje

1. metanje z ladje (v vodo): Paul. fr.

2. metaf. lajšanje, (u)blažitev, omilitev, olajšava: Aug., salutis omnium causa aliqua sublevatio et medicina quaesita est Ci.

suppressed [səprést] pridevnik
zadušen, zatrt (vstaja, upor itd.); zadržan, prikrit; odpravljen, ukinjen

suppressed laughter zadržan smeh; zamolčan; izpuščen, črtan; medicina ustavljen (krvavitev)

suspiciō¹ -ere -spexī -spectum (sub(s) in speciō -ere)

I. intr. kvišku (gor) (po)gledati: in caelum Ci., de lectulo Ap.; abs.: nec suspicit nec respicit Ci., suspicit et … quaerit O., respicientes suspicientesque et despicientes Plin. —

II. trans.

1. navzgor pogledati (pogledovati, pogledavati) na kaj, navzgor gledati na ali v kaj: caeli palatum Enn. idr., caelum Ci., O., Suet., astra, lunam O., signorum ortus, fastigia urbis V., ramos O., pisces, qui neque videntur a nobis neque ipsi nos suspicere possunt Ci.; z ACI: pueri … dum recentes musteos in carnario fluitare suspiciunt Varr.

2. metaf.
a) (duševno) pogled (oči) povzdigniti (povzdigovati), obrniti (obračati) na kaj, k čemu, duševno (duhovno) povzpeti se, povzdigniti se, vznesti se do česa: nihil enim altum, nihil magnificum ac divinum suspicere possunt Ci.
b) spoštljivo gledati na koga, kaj, meton. spoštovati, čislati, častiti, ceniti, občudovati: Plancus in Ci. ep., Vell., Suet. idr., eos viros, naturam, eloquentiam, nihil Ci., hunc Carthaginienses suspexerunt, ut neminem magis admirarentur N., aeraque et artes suspice H., suspicere iustitiam Plin., suspicienda est figura Ci. ali eius pietas suspicienda est N. je vredna pogleda, je občudovanja vredna, grati in eius rei cogitationibus sunt suspecti Vitr.
c) skrivaj gledati na koga, kaj, skrivaj opazovati koga, kaj, meton. α) sumiti (na) koga, sumničiti koga, na sumu imeti koga: Bomilcar … ipse eum suspiciens novas res cupere S. β) hudo misliti o čem, glede česa, za sumljivo imeti kaj, sumiti (na) kaj, slutiti kaj: quibus rebus suspectis S. fr., suspectis e re nata, quae gesta sunt Ap. — Od tod adj. pt. pf. suspectus 3 „od spodaj (po)gledan“; od tod metaf.

1. pass. sumljivo (sumničavo, sumno) gledan ali opazovan, sumen, sumljiv = sum vzbujajoč, na sumu bivajoč ali imet: tu me habebis falso suspectum Pl., suspectus, cave, sis Ca., nec metues suspecta Cyrum H., metuit foveam lupus accipiterque suspectos laqueos H., suspectum bellum L. ki se sluti, locus L., Plin., Plin. iun., freta Sen. tr., doli Val. Fl., fides Stat., perfidia, fraus Cu., inexperta remedia esse suspecta Cu., frigidam (sc. aquam) suspectam haurire Plin., tumores suspecti Plin., suspectae horae quartanae Sen. ph., periculum Suet. ali insidiae Amm. pričakovana, aliquem (aliquid) suspectum habere C., S. idr. imeti koga za sumljivega, imeti kaj za sumljivo, imeti koga (kaj) na sumu, suspectum aliquem facere Dig.; z inf.: non dare suspectum (sc. est) O.; v komp.: quo enim quis versutior et callidior, hoc invisior et suspectior est Ci.; z dat.: tibi me esse suspectum Ter., si me meis civibus iniuria suspectum viderem Ci., medicina animi pluribus suspecta Ci., Bomilcar … suspectus regi et ipse eum suspiciens S., regibus boni quam mali suspectiores sunt S., civitas non suspecta nobis C., (sc. illud vitium) suspectam … facit iudici causam Q., suspectissimum quemque sibi haud cunctanter oppressit Suet.; z abl. (s čim, zaradi česa): lacus … ambiguis suspectus aquis O., contumaciā suspectus Cu., suspectus societate consilii Vell.; s praep. (glede na kaj, zaradi česa): cum filius iamiam patri suspectus esset de noverca Ci., ne super tali scelere suspectum sese haberet S., quod propter novitatem posset esse suspectum Cu., suspectus in eadem Poppaea T., suspectus in ea (sc. filia) Suet., suspectus et in morte matris fuit Suet., suspectus in parricidio Val. Max., ut vilior ob ea regi Hannibal et suspectior ad omnia fieret L.; poklas. (po gr. ὕποπτός τινος) z gen. (nam. praep.): suspectus cupiditatis imperii L., ob ea non quidem sceleris, sed contumaciae tamen esse suspectum Cu., suspectus nimiae spei, capitalium criminum, aemulationis T., proditionis Iust., falso incesti suspecta, dominationis suspecti Aur.; z inf.: suspectus res novas voluisse Cu., suspectus bellum malle, suspectus consilia eius fovisse T. — Adv. (abl. sg. n) suspectō sumljivo, na sumljiv način: Paul. (Dig.). —

2. act. sumeč, sumen = dvomeč, nezaupen, nezaupljiv: Tert., timidi et suspecti Ca., suspectior de obscuris Amm.

Opomba: Dvomljiva dep. soobl. suspicior -spicī -spectus sum: idque, quod acciderat, suspecti Amm.

svét -a, -o holy; sacred; (svetnik) saint

svét, -a, -oa aliansa zgodovina Holy Alliance
svét, -a, -oo pismo (biblija) the Bible, the Scriptures pl, the Book, the Good Book, Holy Writ
svét, -a, -oa dežela the Holy Land
svét, -a, -oi oče (papež) the Holy Father
svét, -a, -oo olje religija chrism, holy oil
svét, -a, -oa trojica religija the Holy Trinity
Vsi Sveti religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmas
svét, -a, -oi večer religija Christmas Eve
sv. Vida ples (vidovica) medicina Saint Vitus's dance
najsvetejše religija figurativno holy of holies
proglašen za svét, -a, -oega religija canonized
moja svét, -a, -oa dolžnost je, da to storim it's my sacred (ali my bounden) duty to do it

ščítnik (prevleka) revêtement moški spol protecteur

vratni ščitnik plaque ženski spol de porte
ščitnik za rokave garde-manche moški spol
kondom (medicina) préservatif moški spol

šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

športen pridevnik
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportSopomenke: atletski
Povezane iztočnice: športna dvorana, športna vzgoja, športni park, športna medicina, športno ribištvo, športna novinarka

2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sport Športni sedeži so odlični in zadnja dva sedeža sta prav tako odmerjena po telesu sopotnikov. ▸ Kiválóak a sportülései és a hátsó két ülés is az utasok mérete szerint készült.
Povezane iztočnice: športni avto, športni avtomobil, športni terenec

3. (o materialu in kroju) ▸ sportSodobna športna oblačila so krojena tako, da se telesu prilegajo in hkrati omogočajo gibanje. ▸ A modern sportruhákban a testhezálló szabás ellenére szabadon lehet mozogni.
Povezane iztočnice: športni copati, športni modrček, športni nedrček

4. (o telesnem videzu) ▸ sportosV kopalkah je tako s ponosom pokazala svojo športno postavo in trebušne mišice. ▸ Fürdőruhában büszkén mutogatta sportos alkatát és hasizmait.
Sopomenke: atletski

5. (o obnašanju) ▸ sportszerűIgralci so različno spoštovali pravila športnega obnašanja. ▸ A játékosok eltérő módon viszonyultak a sportszerű viselkedés szabályaihoz.
Mladi športniki so nas navdušili z odličnimi igrami, navijači pa z glasnim in športnim navijanjem. ▸ A fiatal sportolók kiváló játékukkal lelkesítettek bennünket, a szurkolók pedig hangos és sportszerű drukkolásukkal.

špórten (-tna -o) adj.

1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
športna dejavnost attività sportiva, agonistica
športno tekmovanje gara sportiva
športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
športni ribolov pesca sportiva
športni klub club sportivo, società sportiva
športni letalec pilota sportivo
športni potapljač sub, sommozzatore
športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
športni avtomobil vettura sportiva
športni stadion stadio, campo sportivo
športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
športne potrebščine articoli sportivi

2. obl. sportivo, casual:
športni kostim due pezzi casual
športno krilo gonna casual
športna majica golf
športni čevlji scarpe sportive
športni tip tipo sportivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre športna napoved totocalcio
med. športna medicina medicina sportiva
hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
športni duh sportività
avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
športni fanatizem tifo

športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)

študènt (-ênta) | -êntka (-e) m, f šol. studente, studentessa; universitario (-a); ekst. goliardo (-a):
študent filozofije, medicine studente di lettere, di medicina
študentje studenti (universitari); ekst. goliardia
študent prvega letnika (bruc) matricola žarg.
študent drugega letnika fagiolo žarg.
študent romanistike, germanistike, slavistike studente di romanistica, di germanistica, di slavistica

študènt(ka) estudiante m/f ; alumno m , -na f

študent ob delu estudiante libre
študent medicine (naravoslovja, filologije, filozofije, prava) estudiante de medicina (de ciencias, de filología, de filosofía, de derecho)
študent na univerzi universitario m
večen študent (posmehljivo) estudiantón m
zveza študentov asociación f (ali centro m) de estudiantes

študírati (-am) imperf.

1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
študirati ekonomijo studiare a economia
študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
študirati za izpit preparare l'esame
študirati po zapiskih studiare sulle dispense
študirati slovnico studiare la grammatica
študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
gled. študirati vlogo studiare la parte
pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

temperatúra température ženski spol

krivulja temperature courbe ženski spol de température
merjenje temperature mesure ženski spol de la température
padec temperature chute ženski spol (ali abaissement moški spol) de la température
povišanje temperature hausse ženski spol de température, élévation ženski spol (ali augmentation ženski spol) de la température
imeti temperaturo (medicina) avoir (ali faire) de la température
imeti zvišano temperaturo avoir de la fièvre
meriti si temperaturo prendre sa température

têrmin (-a) m

1. termine, locuzione, voce (di un'arte, di una disciplina):
botanični, medicinski, tehnični termini termini della botanica, della medicina, della tecnica

2. redko parola, vocabolo

tèšč (-a -e)

A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
(v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente

B) tèšči (-a -e) m, f, n
samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino

tobák tabac moški spol

rjav ali črn (svetel) tobak tabac brun ou noir (blond)
cigaretni tobak tabac à cigarettes
tobak za žvečenje (kajenje, njuhanje) tabac à chiquer (à fumer, à priser)
mošnja za tobak blague ženski spol à tabac
kadilec tobaka fumeur moški spol (de tabac)
njuhalec tobaka priseur moški spol
plantaža tobaka plantation ženski spol de tabac
tobak brez nikotina tabac dénicotinisé
zastrupljenje s tobakom (medicina) tabagisme moški spol, nicotinisme moški spol

tòk cours moški spol , courant moški spol ; marche ženski spol

beli tok (medicina) pertes blanches, leucorrhée ženski spol
električni tok courant électrique
eno-(dvo-, tri-)fazni tok courant monophasé (diphasé, triphasé)
istosmerni (izmenični) courant continu (alternatif)
indukcijski tok courant induit (ali inducteur)
jaki (šibki) courant fort (faible)
tok misli cours (ali suite ženski spol, ordre moški spol) des idées, raisonnement moški spol
mnogofazni tok courant (alternatif) polyphasé
morski (podmorski) courant marin (sous-marin)
mrtvi tok courant de repos (ali permanent)
svetilni tok flux lumineux
ušesni tok (medicina) flux moški spol d'oreille, otorrhée ženski spol
vodni tok cours d'eau
vrtinčasti tokovi courants tourbillonnaires (ali de Foucault)
vzvratni tok contre-courant moški spol, courant antagoniste (ali de retour)
zemeljski tok courant tellurique
zračni tok courant atmosphérique
izključiti, prekiniti tok couper (ali interrompre) le circuit (ali le courant), mettre hors circuit
vključiti tok mettre en circuit, fermer le circuit
plavati s tokom nager avec le courant, suivre le courant, figurativno se laisser aller au courant (du monde), se laisser porter par le courant
plavati proti toku nager à contre-courant, nager contre le courant, figurativno aller (ali marcher) contre le courant

tolleranza f

1. odpornost, toleranca:
tolleranza per una medicina toleranca za zdravilo
casa di tolleranza javna hiša, bordel

2. strpnost; prizanesljivost:
tolleranza civile, politica, religiosa civilna, politična, verska strpnost
manifestare tolleranza per i difetti altrui biti prizanesljiv do tujih napak

3. toleranca; zakonit odstopek; največja dopustna, možna razlika:
tolleranza di calo, di quantità trgov. toleranca v kalu, v količini

tradicionalno kitajsko zdravilstvo stalna zveza
(alternativni medicinski sistem) ▸ hagyományos kínai orvoslás
Sopomenke: tradicionalna kitajska medicina