Franja

asphaltic [æsfǽltik] pridevnik
asfalten

Asphaltic Lake (ali Pool) Mrtvo morje

Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.

Astura -ae, m (Ἄστυρα) Astura,

1. lacijska reka, ki se izliva v Tirensko morje (zdaj Astura) z istoim. otokom in mestecem (Astura, fem.), blizu katerega je imel Ci. vaško posestvo: Ci. ep., L., Plin.

2. Durijev (Durius, zdaj Duero) pritok v tarakonski Hispaniji: Fl.

Athamās, rok. tudi Athamāns, -antis, acc. tudi -anta, m (Ἀϑάμας) Atamant,

1. Eolov sin in mož boginje oblakov Nefele, ta mu je rodila Friksa in Helo (Phrixus, Helle). Pozneje se je poročil s Kadmovo hčerjo Inono (Ino, Ἰνώ) in ta mu je rodila sinova Melicerta in Learha. Na prigovarjanje Inone, ki je na vse načine preganjala Nefelina otroka, je Atamant sklenil žrtvovati Friksa in Helo, toda Nefela ju je odpravila na zlatorunem ovnu in ju tako rešila smrti. Kmalu zatem je razsrjena boginja Junona Atamantu zmešala pamet, da je ubil Learha, zblaznela Inona pa je z Melicertom pobegnila in se vrgla z njim v morje, potem pa sta se oba spremenila v dobri morski božanstvi: Ino v Levkotejo (Leucothea, ki so jo Rimljani istovetili z Matuto), Melicert pa v Palemona (ki so ga Rimljani istovetili s Portunom, bogom pristanišč): Ci., O., Hyg. Od tod adj. Athamantēus 3 (Ἀϑαμαντεῖος) Atamantov, atamantski: sinus O., pinus Stat. smrekov venec pri istmijskih igrah, katerih ustanovitelj je bil Atamant, aurum Mart. zlato Friksovo runo; Athamanticus 3 (Ἀϑαμαντικός) atamantski: meum Atham. Plin. medvedov koren, krbec, rastlina, ki naj bi jo prvi našel Atamant (ali morebiti po Atamantu, tesalski gori, kjer je najlepše uspevala); patronim Athamantiadēs -ae, m (Ἀϑαμαντιάδης) Atamantid, Atamantov sin (= Melicertes Palaemon): O.; Athamantis -idis, pesn. -idos, f (Ἀϑαμαντίς) Atamantida, Atamantova hči (= Helle): frustra pecudem quaeres Athamantidos Helles O.; nav. samo Athamantis: admotis Athamantis aquis accendere lignum narratur O., Athamantidos aequora O. ali undae Pr. (= Hellespontus).

2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

3. Pizonov suženj ali osvobojenec: Ci.

4. tesalska gora: Plin.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

aucupō -āre -āvī -ātum (auceps) ptice loviti, ptičariti, toda le pren. = oprezati, prežati na koga, kaj, zalezovati koga, loviti se česa; abs.: ex insidiis aucupa Pl., lepide ecastor aucupavi Pl., alte ex tuto prospectans aucupo Acc. ap. Non.; z acc.: qui aucupet me, quid agam Pl., fructus verborum aures aucupant Enn. ap. Non., id reges Argivôm aucupant, id quaerunt Acc. ap. Non., dein omnes partes prospectum aucupo Pac. ap. Non., circumspice dum, num quis est, sermonem nostrum qui aucupet Pl., circumspice dum, ne quis arcana aucupet Sen. tr.; z odvisnim vprašanjem: aucupemus ex insidiis clanculum, quam rem gerant Pl.; pt. pf.: multa... divulgata ac per rumorem vicissim aucupata discuntur Lact. — Soobl. aucupor -ārī -ātus sum

1. ptice loviti, ptičariti; abs.: Ulp. (Dig.), alio loco ut seras ac colas silvam caeduam, alio ubi aucupere Varr., in alienum fundum venandi aucupandive gratiā ingredi G.; z acc.: volantes Ap.; loviti na splošno: examina apium Col.; šalj.: pinnas de suis penatibus advectas Ap.

2. klas. le pren. = oprezovati, prežati na kaj, čakati na kaj, hlastati po čem, za čim, loviti se česa, gledati po čem; abs.: viden, scelestus ut aucupatur? Pl.; večinoma z acc.: levitatis est aucupari inanem rumorem Ci., errores hominum, utilitatem aliquam ad dicendum Ci., orationem, verba Ci., eius tempus, occupationem alicuius Ci., accessum hostium Auct. b. Afr., occasionem Auct. b. Afr. čakati na priliko, aucupor in lecto... somnos O.; z abl.: voluptatem auribus Varr. ap. Non., epistulis matris imbecillitatem Ci., longis navibus tempestates Ci. čakati, da se morje umiri, famam sibi obtrectatione alienae scientiae Plin.

avventurare

A) v. tr. (pres. avventuro) izpostaviti, izpostavljati (nevarnosti), tvegati:
avventurare la vita in una difficile impresa tvegati življenje (pri težkem podvigu)
avventurare una proposta priti na dan s predlogom, drzniti si predlagati

B) ➞ avventurarsi v. rifl. (pres. mi avventuro) izpostaviti, izpostavljati se nevarnosti, tvegati, upati si, drzniti si (tudi pren.):
avventurarsi in mare aperto upati si na odprto morje
avventurarsi a rispondere drzniti si odgovoriti

bagnare

A) v. tr. (pres. bagno)

1. zmočiti, namočiti:
bagnare il baccalà namakati polenovko
bagnare i panni prima di stirarli navlažiti perilo pred likanjem
bagnare la bocca, le labbra piti

2. pren. zaliti:
bagnare una laurea zaliti diplomo

3. oblivati, oplakovati (morje, reka):
il Tirreno bagna Napoli Tirensko morje obliva Neapelj

B) ➞ bagnarsi v. rifl. (pres. mi bagno)

1. kopati se

2. zmočiti se, biti moker:
bagnarsi per la pioggia come un pulcino na dežju biti moker do kože

ballotter [-te] verbe transitif premetavati sem in tja, gugati; verbe intransitif biti premetavan sem in tja

la mer ballotte les navires morje premetava ladje
la voiture nous ballotte durement voz nas pošteno premetava
une bouteille ballotte dans la valise vide steklenico premetava v praznem kovčku
je suis ballotté entre l'appréhension et la joie quand je pense à notre rencontre zdaj z bojaznijo zdaj s strahom mislim na najino srečanje, snidenje

baltico

A) m geogr.
Baltico Baltik, Baltiško morje

B) agg. geogr. baltski

báltico baltiški

Mar Báltico Baltiško morje

baltique [baltik] adjectif baltski, baltiški

la (mer) Baltique Baltsko morje, Vzhodno morje

báltiški Baltic

Baltsko morje the Baltic, the Baltic sea

báltiški balte, baltique

bališke države pays moški spol množine baltes
Baltiško morje la (mer) Baltique

báltski báltico

Baltsko morje, Baltik el mar Báltico

beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

tout beau! kar, le počasi!
de plus en plus beau vedno bolje, lepše
de plus belle znova, še močneje
un beau jour nekega (lepega) dne
le beau sexe lepi spol, ženske
un bel âge lepa, visoka starost
une belle main (figuré) lepa pisava
la mer est belle morje je mirno
à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
le beau monde odlična, fina družba
un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
bel esprit duhovit, bistroumen človek
belle plume (figuré) sijajen pisatelj
un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
la belle affaire! prava reč!
un bel égoïste velik sebičnež
belle gifle féminin krepka klofuta
beau papier (commerce) prvovrsten papir
(ironično)

de belles paroles lepe, prazne besede
bel et bien nedvomno, gotovo
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
vous avez beau rire vi se lahko smejete
avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
l'avoir belle imeti ugodno priložnost
s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
il fait beau lepo (vreme) je
il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
se faire beau lepo se obleči
il s'est fait beau lepo se je oblekel
il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala

bȉjelī -ā -ō (ijek.), bêlī -ā -ō (ek.) beli: -o mlijeko; noć nam dođe sa Vuka jednoga, danak bijeli braćo, sa drugoga; -a blitva bot. bela pesa; -a breberina bot. podlesna vetrnica, mimica; -a ćuba bot. meduljevina, dobrovita, dobrika; -a djeteljina, detelina bot. bela detelja; -a gorušica bot. bela gorčica; -a imela bot. bela omela; -a joha bot. bela jelša; -a kominika bot. mejičnik; -a lipa bot. srebrna lipa; -a perunika bot. florentinska perunika; -a rada bot. navadna pasja kamilica; -a repa bot. repa; -a topola bot. beli topol; -a vrba bot. bela vrba; bijeli bor bot. rdeči bor; bijeli dud bot. bela murva; bijeli gavez bot. navadni gabez; bijeli glog bot. beli trn; bijeli grab bot. beli gaber; bijeli jasen bot. veliki jesen; bijeli lom bot. togi srobot; bijeli luk bot. česen; bijeli rogoz bot. širokolistni rogoz; bijeli sljez, slez bot. navadni slez; bijeli šeboj bot. beli šeboj, zimska levkoja: bijeli tetrljan bot. navadni somrak; bijeli bun bot. bunika; bijeli cvijet, cvet med. belo perilo; -o drvo bot. brogovita; -o roblje; Bijela kuća u Washingtonu; -a kosa pod stare dane; bijeli ugljen vodna moč za pogon elektrarn; -a vrana bela vrana, izjema, redkost; -o vino; Bijelo, Belo more Belo morje; -e plesti obsedeti, ostati samica; biti na -om hljebu biti pred justifikacijo; crno na -o črno na belem, pismeno; čuvati -e pare za crne dane varčevati, štediti za čas pomanjkanja; u po -a dana sredi dneva, ob belem dnevu; ne reći ni -e ni crne ne črhniti ne bele ne črne

blue¹ [blu:] pridevnik
moder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska)
pogovorno nespodoben; konservativen, torijevski

blue blood plemenitaški rod
blue coat vojak, mornar
blue disease modrikavost kože, cianoza
blue devils potrtost; delirium tremens
in a blue funk živčen, prestrašen
to see through blue glasses črno gledati
blue gum vrsta evkaliptusa
blue joke nespodoben dovtip
blue jeans modre delovne hlače
to look (ali feel) blue zbegan, potrt biti
ameriško blue laws pretirano strogi, puritanski zakoni
Blue Monday zaspani ponedeljek
once in a blue moon redkokdaj
to cry blue murder zagnati krik in vik
blue pencil cenzorjev svinčnik
Blue Peter modra zastava (znak za odhod ladje)
till all is blue neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)
a blue note napačen zvok
blue ribbon visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnosti
blue rock vrsta goloba
sleng blue ruin slaba vrsta brinjevca
true blue zvest
to turn (ali make) the air blue kvantati, zmerjati
blue water odprto morje

bord [bɔr] masculin rob, kraj; krajevec (klobuka); breg, obala; obšiv; ladijski bok; ladja

à bord na ladji
au bord de na robu, poleg
au bord de la mer ob morju
bord à bord tesno eden poleg drugega
à pleins bords v obilici
journal masculin de bord ladijski dnevnik
aller, rester à bord iti na ladjo, ostati na ladji
avoir un mot sur le bord des lèvres imeti besedo na koncu jezika
être au, sur le bord de nameravati
être au bord des larmes biti blizu solz
être au bord de la tombe biti z eno nogo v grobu
être du bord (de quelqu'un) pripadati isti stranki, biti istega naziranja (kot nekdo drugi)
jeter par-dessus bord pometati v morje
mettre un bord à une jupe obrobiti krilo
quitter le bord zapustiti ladjo
virer de bord smer, mnenje spremeniti

Bord¹, der, (-/e/s, -e) krov; über Bord čez krov v morje; über Bord werfen vreči čez krov; Mann über Bord! človek v morju!; an Bord gehen vkrcati se; von Bord gehen izkrcati se