Franja

number¹ [nʌ́mbə] samostalnik
število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
slovnica število (in the singular number)
točka programa
glasba, sleng popevka, ritem
poetično, množina stihi
sleng tip, patron

figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
science of numbers aritmetika
number one ego, jaz; navtika prvi častnik
golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
to appear in numbers izhajati v zvezkih
issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
in round numbers okroglo
in number številčno, po številu
times without number neštetokrat
numbers of times često; vedno znova
without number neštevilno
pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
to lose the number of one's mess umreti
his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
one of their number nekdo iz njihove sredine
he is not of our number ne spada k nam
he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj

obraz|ec¹ moški spol (-ca …) (formula) die Formel (tudi matematika); das Schema (miselni Denkschema); -formel (krstni Taufformel, molitveni Betformel, Gebetsformel, poročni Trauformel, spovedni Beichtformel, trapezni matematika Trapezformel, zarotitveni Beschwörungsformel)
misliti v obrazih schematisch denken

oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

I.

1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

3. metaf.
a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl. —

II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.

opinion [əpínjən] samostalnik
mnenje, nazor, domneva, prepričanje, presoja
pravno obrazložitev sodbe

to be of opinion that biti mnenja, da
public opinion javno mnenje
opinion poll anketa za raziskavo javnega mnenja
a matter of opinion stvar prepričanja
in my opinion po mojem mnenju
to act up to one's opinions živeti po svojih nazorih
to form an opinion of ustvariti si mnenje o
to have no opinion of misliti slabo o kom, ne ceniti

opozori|ti (-m) opozarjati koga: verweisen, verwarnen; zaradi kršitve reda/miru: zur Ordnung ermahnen; nase: sich bemerkbar machen
opozoriti koga na (jemanden) aufmerksam machen auf, (jemandem) einen Hinweis geben (auf), (jemanden) verweisen auf/ an
(dati misliti) (jemandem) zu denken geben

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado

oublier [ublije] verbe transitif pozabiti, zanemariti, spregledati

oublier une date pozabiti, spregledati datum
oublier l'heure pozabiti na uro, na čas
faire oublier zasenčiti
mettre quelque chose au rang des péchés oubliés ne več misliti na kaj
s'oublier spozabiti se; hoté zanemariti svoje interese, pozabiti na čas (uro); priti v pozabo; pozabiti nase, ne misliti nase; familier ponesnažiti se, opraviti svojo potrebo
l'enfant s'est oublié otrok se je ponesnažil

parer [pare] verbe transitif (o)krasiti (de z), (o)kititi; (o)čistiti, (o)trebiti (zelenjavo); architecture oklesati; technique pripraviti, prirediti; odbiti, prestreči, parirati (le coup udarec); ustaviti (konja); verbe intransitif odvrniti (à quelque chose kaj), (u)braniti se; ustaviti se

parer à un danger odvrniti, preprečiti nevarnost
parer au plus pressé, au plus urgent odpomoči najnujnejšemu, napraviti najnujnejše za preprečitev ali omiljsnje zla
on ne saurait parer à tout človek ne more na vse misliti
être paré contre le froid biti zaščiten proti mrazu
il se parait du titre de directeur général ničemerno si je dajal naslov generalnega direktorja, izdajal se je za generalnega direktorja
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem

pečèn (-êna -o) adj. gastr. (meso, ribe, kostanj) arrostito, arrosto; (kruh, pecivo, krompir, jabolka) cotto (al forno); pren. fritto:
pečen piščanec pollo arrosto
pečeno meso carne arrosto, arrosto
pečen kostanj castagne arrosto, caldarroste, marronsecchi
pečen na ražnju girato
pečena buča zucca barucca
pren. novo pečen novellino
pren. biti kuhan in pečen (pri kom) essere un assiduo frequentatore, frequentare assiduamente
pren. misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela credere di poter raggiungere qcs. senza fatica
če nas odkrijejo, smo pečeni se ci scoprono siamo bell'e fritti

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

peorcito

lo peorcito de su clase najslabše, kar se da misliti

per-acūtus 3, adv. -ē (per in acūtus)

1. zelo oster: peracuta (po nekaterih izdajah et acuta) falx Mart. (?)

2. metaf.
a) zelo pronicav (rezek, zveneč, prediren, predirljiv): vox Ci.
b) zelo ostroumen, zelo bistroumen: qui peracutus esset ad excogitandum Ci., causa, oratio Ci., peracute moveri (misliti) Ci., peracute repperisse Ap.

persuader [-sɥade] verbe transitif pregovoriti (de k), prepričati (quelqu'un de quelque chose koga o čem)

se persuader prepričevati se; napačno misliti, si domišljati
il a persuadé son frère à se joindre à nous pregovoril je brata, da se nam je pridružil
il a persuadé les juges de son innocence prepričal je sodnike o svoji nedolžnosti

positivo pozitiven, pritrdilen; gotov, zanesljiv

de positivo vsekakor, nedvomno
estar por lo positivo skrbeti za (misliti na) svojo korist
positivo m osnovnik, prva stopnja (pridevnika)

posteritās -ātis, f (posterus)

1. prihodnji čas, prihodnost, bodočnost: posteritatis rationem habere C. misliti na prihodnost, si (sc. tempestas invidiae) minus in praesens tempus, at in posteritatem, impendeat Ci., posteritatis otio consulere Ci. ep., non pati, ut in posteritatem Scytharum genus per feminas intercīdat Iust.

2. čas po smrti, meton. prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: L. idr., invidia posteritatis Ci., posteritas omnium saeculorum Ci., imaginem ad posteritatis memoriam prodere Ci., posteritati servire Ci., a memori posteritate legar O., in ore frequens posteritatis eris O., perpetuae crimen posteritatis eris O., ad memoriam posteritatis componi Q.; (o živalih) zarod, potomstvo, mladiči: sed venale pecus Coryphaei posteritas et Hirpini, si rara iugo Victoria sedit Iuv.

3. najnižja stopnja, zadnje mesto, najslabši položaj: principalem veritati et posteritatem mendacitati deputare Tert.

potkòvati pòtkujēm, pòtkūj, potkòvah pȍtkovā, pȍtkovao -āla, pȍtkovān -a podkovati: potkovati konja, cipele; dobro potkovan stručnjak u jeziku; on je potkovan u sve četiri ima vse, kar si moreš misliti; i vraga bi na ledu potkovao zelo je izveden i iznajdljiv; samo razmišlja kako bi svome susjedu potkovao opanke kako bi sosedu prizadel kaj hudega

pozabíti to forget

pozabíti (ne več misliti) na kaj to forget about something; (spregledati, izpustiti) to omit, to leave out
da ne pozabimo! lest we forget!
pozabi na to! forget it!
ne pozabi, da je to treba narediti! don't forget that it must be done!
pozabil sem (ne morem se spomniti) I forget
ne smemo pozabíti, da... it must be borne in mind that...
pozabil sem, kaj sem hotel reči I forget what I was going to say
da ne pozabim (= mimogrede povedano) by the way
pozabil sem njegov naslov I've forgotten his address
pozabíti na svoje interese to neglect one's own interests

prae-mittō -ere -mīsī -missum (prae in mittere)

1. naprej poslati (pošiljati): Auct. b. Hisp., V., Cu., Stat., T., Front., Hyg., Ap., Macr., Amm. idr., nuntium Pl., L., aliquem a portu domum Pl., aliquem Acheruntem Pl., aliquem Ci., aliquem in Siciliam Ci., aquilam argenteam Ci., aliquem cum equitatu Ci. ep., alicui litteras odiosas Ci. ep., legiones in Hispaniam C., aliquem cum navi C., impedimenta C., naviculam C., edictum C., L., equitatum ad castra Hirt., equitatum ante Auct. b. Afr., legatum cum cohortibus ad flamen S., Rutilium legatum cum expeditis cohortibus et parte equitum praemisit ad flumen S., Setiam Coram Lanuvium praemisit L., Villium ad Demetriadem praemisit ad temptandos animos L.; brez obj.: praemittit, qui viderent C. ljudi, ki (naj) bi … , petebant, ut ad equites praemitteret C., Acilius consul ab Thermopylis Heracleam ad Aetolos praemisit L., quibus rebus perterritus Varro cum itinere converso sese Italicam venturum praemisisset C. dal je sporočiti, da … — Subst. pt. pf. praemissa -ōrum, n naprej poslano = prvi sadovi, prvi pridelki, prvenci: olei et vini Plin.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) pred kaj, predpostavljati čemu: ficetis caprificus praemittitur Plin.
b) vnaprej postaviti (postavljati): cogitationes in longinquum p. Sen. ph. daleč naprej misliti.
c) prej omeniti (omenjati), prej povedati, prej (iz)reči: Eccl., postquam haec favorabili oratione praemisit T., praemissā voce „hoc age“ Suet. zaklicavši prej: „Ud(a)ri!“

pri prep. (z mestnikom)

1. presso, vicino a, a:
bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola

2. in, di, a, presso:
ovratnik pri srajci il colletto della camicia
to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia

3. presso, da, con:
pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori

4. in, con:
pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi

5. malgrado, nonostante:
pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice

6. a, all'età di:
v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni

7. su, per, ○:
bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)

8. pog. su:
pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
inter. pri moji duši perbacco, perdiana
pri moji veri vivaddio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
biti pri priči mrtev morire sul colpo
misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
ostati pri starem restare immutato
presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
pri vsem tem contuttociò

prima¹

A) avv.

1. poprej, predtem:
bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
le usanze di prima nekdanji običaji
amici come prima prijatelji kot prej
prima o poi prej ali slej

2. pog. prej, hitreje:
credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
quanto prima kar najhitreje, čim prej

3. najprej; prvič:
prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

B) prep.
prima di pred (časovno, krajevno)
prima di sera pred večerom, popoldne
prima del bivio pred križiščem

C) cong. prima di, prima che

1. preden (časovno):
prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal