Franja

pede-temptim (pede-tentim), adv. (ixpt. pēs in temptāre, tentāre) „z nogo tipaje“, „z nogo poizkušaje“, torej

1. noga za nogo, korak za korakom, korakoma: pedetemptim ac sedato nisu, ne succussu arripiat maior dolor … Pac. ap. Ci.

2. metaf. polagoma, pomalem (po malem), malo po malo, previdno, pazljivo, oprezno: Ca. fr., Luc. ap. Non, Ter., Sen. ph., Corn., Gell. idr., p. progredi Ci., caute pedetemptimque, sensim pedetemptimque, p. et gradatim, timide et p. Ci., paulatim et, ut dicitur, pedetentim Q.

per-hīlum -ī, n zelo malo: hac igitur ratione vacillant omnia tecta, summa magis mediis, media imis, ima perhilum Lucr.

per-parum, adv. (per in parum) prav (zelo) malo, pičlo: Aug.

per-parvus 3 (per in parvus) zelo majhen, majc(k)en, majčken: pars Pl., Plin., civitas, culpa, controversia, navigium Ci., semina Lucr., cubiculum Suet.; subst. n perparvum zelo malo, majceno, majčkeno: p. ex illis magnis lucris ad se pervenire Ci.; occ. majhne (neznatne, pičle) vrednosti: pecuniam ne igitur an honores an formam an valetudinem? quae et, quom adsunt, perparva sunt Ci.

per-paucus 3, nav. pl. (per in paucus) zelo maloštevilen, zelo malo: homines Ter., advocati Ci., nonnullae, sed perpaucae sententiae Ci., res, naves L., perpaucissimi agricolae Col.; subst. m perpaucī -orum, m zelo maloštevilni, prav malo (njih): L. idr.; n. perpauca (prav malo) dicere, mutare Ci., p. loqui H.

per-paul(l)us 3 (per in paul(l)us)

1. subst. perpaulum -ī, n prav (zelo) malo: loci Ci.

2. adv. perpaulum malce (malo) manj: declinare Ci.

per-pauxillus 3 (per in pauxillus) prav (zelo) majhen, majc(k)en, majčken; subst. per-pauxillum -ī, n prav (zelo) malo, majceno, majčkeno: ne perpauxillo modo: nam istoc me adsiduo victu delecto domi Pl.

per-pusillus 3 (per in pusillus) zelo majhen, majčken, majc(k)en, micen; kot subst. n perpusillum -i, n zelo malo: perpusillum rogabo Ci. šalj. dvoumno: „za nekaj malega“ in „majčkeno pričo“.

picorer [pikɔre] verbe intransitif (ptice) iskati hrano (s kljunom), (čebele) nabirati med; verbe transitif, familier malo (po)jesti (quelque chose česa)

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

pigmentarm z malo pigmenta/barvine

pínuti pînēm ekspr. malo popiti, srkniti: malo je pinuo pa je veseo

pjȅvnuti -nēm (ijek.), pȅvnuti -nēm (ek.) malo zapeti: pjevni, pjevni, moja pjevačice!

pȍboljī -ā -ē boljši, malo boljši: nutkanju nije bilo kraja, preda me guraju pobolji uštipak

pobŕcati -am malo udarati nogom, malo ritati

pobrcávati -am vrše puta malo udarati nogom

pocíncati -am malo oklijevati, malo oklevati, predomišljati se

pòčuditi se -īm se malo se začuditi: on se počudi i krene dalje

podàždjeti -dī (ijek.), podàždeti -dī (ek.) pasti malo dežja, malo podeževati

podèrati pòderēm
I.
1. raztrgati, strgati: - cipele, haljine, pismo; jarboli su polomljeni i jedra burom poderana
2. malo odreti: on je malo poderao ovcu i potom otišao
II. poderati se raztrgati, strgati se: ovo odijelo nikako se ne može poderati; takav će se i poderati ekspr. takšen bo ostal, dokler bo živ