Franja

eléktričen électrique

električni brivnik rasoir moški spol électrique
električna luč, napeljava, razsvetljava lumière ženski spol, installation ženski spol, éclairage moški spol électrique
električni štedilnik fourneau moški spol (ali cuisinière ženski spol) électrique
električni šok (medicina) électrochoc moški spol
električni tok courant moški spol électrique
električni zvonec sonnerie ženski spol électrique

eléktričen eléctrico

električni aparat máquina f eléctrica
električni brivnik maquinilla f eléctrica de afeitar en seco
električni gospodinjski aparati aparatos m pl electrodomésticos
električna kurjava (gretje) calefacción f eléctrica
električni kuhalnik hornillo m eléctrico
električna grelna peč estufa f eléctrica
električna luč luz f eléctrica
električna napeljava instalación f eléctrica
električna razsvetljava alumbrado m eléctrico
električni stol silla f eléctrica
električni štedilnik horno m eléctrico
električni šok (med) electrochoque m
električni števec contador m de corriente (eléctrica); contador m de electricidad
električni tok corriente f eléctrica
električna ura reloj m eléctrico
električni vlak tren m eléctrico
električni zvonec timbre m eléctrico

elektronsk|i [ó] (-a, -o) elektronisch; Elektronen- (pospeševalnik die Elektronenschleuder, snop der Elektronenstrahl, bliskovna luč das Elektronenblitzgerät, optika die Elektronenoptik); Elektronik- (računalnik der Elektronikrechner, omarica der Elektronikschrank)
elektronski top das Strahlenerzeugungssystem
elektronska naprava za naravnavanje časa die Zeitwaage
elektronska naprava za iskanje zasutih v plazu (lavinska žolna) das VS-Gerät, das Verschüttetensuchgerät, Lawinenverschütteten-Suchgerät
elektronska obdelava podatkov die Elektronische Datenverarbeitung (EDV)

epoptēs -ae, m (gr. ἐπόπτες) epopt, (luč) gledajoči, t.j. tisti, ki je dospel do tretje ali najvišje stopnje v elevzinskih misterijih: Tert.

ewig večen (ewige Lampe/ewiges Licht večna luč, ewiger Frost večni led); Adverb večno, (sehr lange) že zelo dolgo; auf ewig za vedno

face¹ [feis] samostalnik
obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

before the face of v navzočnosti, pred (kom)
to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
in the face of day ob belem dnevu; odkrito
his face fell nos se mu je povesil
to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
to fly in the face of Providence izzivati usodo
you have a good face zdravi ste videti
navtika guide face drsa zapore
full face obraz od spredaj
half face profil
to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
to look in the face of s.o. drzno koga gledati
to lose the face zgubiti ugled
to make (ali pull) faces at spakovati se nad
to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
on the face of it očitno, na prvi pogled
to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
a right about face popoln obrat
to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
to save one's face za las uiti sramoti
to set one's face against s.th. upirati se čemu
to set one's face like a flint biti neuklonljiv
to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
to show one's face priti, prikazati se
to show a face izzivalno se vesti
to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
face value imenska vrednost

fosforescénten phosphorescent

fosforescéntna luč(ka) (gnijočega lesa itd.) phosphorescent light

fosforescénten (-tna -o) adj. fosforescente:
fosforescentna snov sostanza fosforescente
fosforescentna luč luce fosforica, fosforescente

germicide [-misid] adjectif ki uniči kali

lampe féminin à rayons ultraviolets germicide s luč z ultra vijoličastimi žarki za uničevanje kali, klic

goréti arder; estar en llamas

gori! ¡(al) fuego!
gorí hay un incendio
luč gori la luz está encendida
goreti od nestrpnosti arder (ali consumirse) de impaciencia
goreti za šah rabiar por el ajadrez

green¹ [gri:n] pridevnik
zelen; svež, mlad, nov; nezrel, neizkušen; bled
figurativno nevoščljiv, ljubosumen

botanika green agaric sivka
green Christmas božič brez snega
green duck okoli 9 tednov stara raca
Green Isle Irska
green hand novinec, zelenec
green light zelena luč; figurativno prosta pot; uradna odobritev
green leather nestrojeno usnje
to live to the green old age doživeti visoko starost ob polnih močeh
to have a green thumb (ali finger) biti spreten vrtnar
green eye zavist, ljubosumnost

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

hurricane [hʌ́rikən] samostalnik
orkan

navtika hurricane-deck (ameriško hurricane-roof) lahka gornja paluba
hurricane-lamp pred vetrom zavarovana luč

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

il-lūminō (in-lūminō) -āre -āvī -ātum (in + lūmen)

1. razsvet(l)iti: Ap., Col., Cass., Stat., ab eo (sole) luna illuminata Ci.

2. occ.
a) blesk —, sijaj dajati: Gell., purpura illuminat omnem vestem Plin.; pogosto illuminatus aliquā re presvetljen —, bleščeč od česa: corona fulgentibus geminis illuminata, Corn.
b) dati komu (luč oči =) vid, dati komu videti: Cypr.

3. metaf.
a) na svetlo postaviti, v pravi luči pokazati, pojasniti, razjasniti: fidem alicuius Vell., quaedam īll. interponendo aliquid sui Q.
b) dati sijaj, proslaviti: Mel., nisi Thebas unum os Pindari illuminaret Vell.
c) kot ret. t. t. da(ja)ti sijaj in jasnost: īll. orationem sententiis Ci. Od tod adj. pt. pf. il-lūminātus (in-lūminātus) 3, adv. -ē razsvetljen, presvetel, jasen (metaf.) krasen: illa illuminatissima caritas Aug., illuminate dicere Ci.

inkandescénten incandescent

inkandescéntna luč (žarnica) incandescent lamp

īn-suētus² 3 (in [priv.], suēscō)

1. nenavaden: non insueta gravīs tentabunt pabula fetas V., insuetum per iter V., solitudo L., studium Suet., quibus insuetus liberalior victus esset L., murmura Sil., limen V. tuj, sol O. nenavadna luč, insueto equite L. ker je nenavaden jezdec (= pešec) sedel na konju; kot notranji obj.: insueta rudens V. nenavadno; adv. īnsuētē nenavadno, zoper navado: Cael.; komp. īnsuētius: Aug.

2. nevajen česa; abs.: grave est omne insuētis onus Ph.; z objektom
a) v dat.: Syphax insuetus moribus Romanis L.; nam. dat. ad z acc.: corpora insueta ad onera portanda C., ad stabilem pugnam L., ad spectaculum L.; inf.: Arcades insueti acies inferre pedestrīs V., insuetus vera audire L., vinci L.
b) v gen.: homo insuetus laboris, operum, navigandi C., male audiendi N., pugnae C., contumeliae Ci., moris L.

intermittent [intəmítənt] pridevnik (intermittently prislov)
prenehujoč, pretrgan, v presledkih; vračajoč se (reka, jezero)

medicina intermittent fever intermitentna (malarična) mrzlica
intermittent light utripajoča luč, svetilniška luč

intermittēnte agg. v rednih presledkih; ki prekinja:
luce intermittente utripajoča luč

interrupteur, trice [-rüptœr, tris] adjectif prekinjevalen; prekinitven; masculin prekinitelj; masculin, électricité prekinjalo

interrupteur d'éclairage prekinjalo za luč