Franja

Zadetki iskanja

  • vieillir [vjɛjir] verbe transitif, verbe intransitif (po)starati (se); delati starega; postati star; zastarati, priti iz rabe; figuré hirati, izgubiti moč; dobiti gube; veneti

    se vieillir delati se starega
    il a vieilli de 10 ans postaral se je za 10 let
    cette mode a vieilli ta moda je prišla iz rabe, se je preživela
    cette coiffure vous vieillit ta pričeska vas dela starejšo
    laisser vieillir le vin pustiti vino ležati, da se izboljša
    vous me vieillissez de 3 ans imate me za tri leta starejšega (kot sem v resnici)
  • vzdihljáj (-a) m

    1. sospiro, respiro

    2. knjiž. sussurro, mormorio:
    biti v poslednjih vzdihljajih essere completamente logoro (di vestito e sim.)
    biti, ležati v poslednjih vzdihljajih essere in fin di vita
  • vznák on one's back

    vznák ležeč supine
    lega, ležanje vznák supineness
    ležati vznák to lie on one's back
    pasti vznák to fall on one's back
  • vznák en arrière, sur le dos, à la renverse

    ležati vznak être couché sur le dos
    pasti vznak tomber à la renverse
  • waste1 [wéist]

    1. samostalnik
    razsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast
    zastarelo opustošenje, razdejanje
    pravno škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje
    geologija mel, melišče; velika površina (of waters vodá)

    a waste of snow snežna pustinja
    it's a sheer waste of time to je čista izguba časa
    to go (ali to run) to waste tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekati
    wilful waste makes woeful want kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja

    2. pridevnik
    pust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočen

    waste drain odtočni kanal
    waste energy neizrabljena energija
    waste land pustina, pustota, neobdelana zemlja
    waste materials odpadni material, odpad(ki)
    waste paper makulaturni papir, odpadki papirja
    to lay waste opustošiti
    to lie waste biti (ležati) neobdelan, neizkoriščen
    to run waste prazen teči (stroj)
  • zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

    zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
    zádnji del hiše the back of the house
    moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
    zádnja četa rearguard
    zádnji del telesa posterior
    zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
    zádnje tri ure the last three hours
    te zádnje tri dni (for) these three days
    v zádnjem času latterly
    zádnje čase recently
    v zádnjih dneh julija in the latter days of July
    zádnja leta življenja the latter days of one's life
    v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
    na vse zádnje after all, finally, at last
    (ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
    prav do zádnjega to the very last
    do zádnjega moža to the last man
    zádnje noge hind legs pl
    zádnji, a ne najmanj važen last but not least
    to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
    zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
    prišel je (kot) zádnji he was the last to come
    upati do zádnjega to hope to the last
    to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
    ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
    zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
    izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral
  • zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground

    na zêmlji on earth
    nad zêmljo above ground, overground
    pod zêmljo underground
    vse stvari na zêmlji all things on earth
    izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
    mastna zêmlja fat earth
    rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
    slaba zêmlja poor soil
    kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
    žgana zêmlja terra cotta
    Sveta zêmlja religija the Holy Land
    Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
    zêmlja! (na vidiku!) land ho!
    sadovi zêmlje the fruits of the earth
    naša zêmlja je lepa our country is beautiful
    ležati na zêmlji to lie on the ground
    obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
    pasti na zêmljo to fall to the ground
    pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
    spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
    Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
    zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
    zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground)
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • Zimmer, das, (-s, -) soba; das Zimmer hüten müssen ležati bolan; aufs Zimmer v sobo; Zimmer frei/Zimmer zu vermieten oddajamo sobe
  • zvira|ti se (-m se) sich verrenken; (pretegovati se) sich recken und strecken; (nemarno sedeti, ležati) lümmeln; na lestvi ipd.: herumturnen
  • ἀπ-είργω, ion. ἀπ-έργω, ep. ἀπο-έργω [poet. aor. ἀποεργαθεῖν in ἀπειργαθεῖν] 1. a) ločim, razstavljam αὐχένα τε στῆθός τε, odbijam, odvračam κῦμα, (od)podim Τρῶας αἰθούσης; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem τινά τινος, τινὰ ἀπό τινος, inf. z μή; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, ἐν ἀριστερῇ na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam τινά τινος, θεὸς ἀπείργοι bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, ἐντός omejujem, obsegam, ἀπεργμένος ἔν τινι zaprt v čem, ὃς(sc. Νεῖλος) ἀπεργμένος ῥέει ki teče v novi strugi.
  • κεῖμαι [Et. kor. k'ej, ležati, odtod: κοιμάω, κοίτη, ὠ-κεανός, κώμη, lat. cu-nae (iz k'oi-nā), civis (starolat. ceivis), nem. Heim. – Obl. 2 sg. κεῖσαι, 3 κεῖται, 3 pl. κεῖνται, cj. κέωμαι, κέηται, opt. κεοίμην, imp. κεῖσο, κείσθω, inf. κεῖσθαι; impf. ἐκείμην, ἔκεισο, ἔκειντο, fut. κείσομαι; ep. praes. 3 pl. κείαται, κέαται, κέονται; cj. 3 sg. κῆται, impf. κείμην, 3 pl. κείατο, κέατο, iter. κέσκετο; ion. pr. 3 sg. κέεται, inf. κέεσθαι; rabi se tudi kot pf. pass. od τίθημι]. 1. ležim, sem a) počivam, spim; b) ležim brez dela; c) ležim na tleh (bolan, utrujen, v nezavesti); d) ležim v nesreči, sem nesrečen, zanemarjen:; e) sem mrtev, nepokopan; f) nahajam se, bivam τόπον. 2. o stvareh: a) ležim, stojim (o krajih); τόπον ležim na kakem kraju, πόλις αὐτάρκη θέσιν κειμένη mesto z ugodno lego:; b) sem postavljen, položen, shranjen, nahajam se, περὶ τῆς κεφαλῆς ovit sem okoli glave, opletam glavo, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo, εὐεργεσία ἀνάγραπτος κεῖται stoji, ostane zapisana, ἄεθλον nagrada je izpostavljena; c) sem določen, v veljavi, obstojim νεῖκος, νόμοι, θέσμια; ζημία κειμένη po zakonu določena kazen; ὄνομα κεῖται ime se je dalo, κεῖται ὄνομά τινι komu je ime, imenuje se; ἀγὸν κεῖται boj je odrejen, κεῖται ἡμῖν dognano je za nas; d) visim; odvisen sem od česa, ἐν γούνασι θεῶν κεῖται je v božjem naročju, je (leži) v božjih rokah; ἐν ὑμῖν κείμεθα naša usoda je v vaših rokah; e) κακὸν τὸ πάλαι κείμενον že davno pozabljeno zlo, εὖ κειμένων πραγμάτων če se bodo stvari dobro zasukale, če se bo dobro izteklo.
  • κλῑνο-πετής 2 (πίπτω) kdor mora v postelji ležati, bolan.
  • λέγω3, λέχω [Et. kor. legh, lat. lectus, slov. ležem, ležati, -ložiti, nem. liegen, legen, Lage. – Obl. aor. ἔλεξα, imp. λέξον, med. fut. λέξομαι, aor. ἐλεξάμην, cj. λέξωμαι itd.; aor. tudi ἔλεκτο, λέκτο, imp. λέξο, inf. λέχθαι, pt. λέγμενος, aor. pass. ἐλέχθην]. 1. act. denem, spravim, položim v posteljo, uspavam Διὸς νόον. 2. med. ulegam se, ležem εἰς εὐνήν, spim, posedam, ležim παρὰ τάφρον.
  • Ὠκεανός, ὁ [Et. iz ὠ-κεανός; kor. k'ej, ležati, stati; sor. κεῖμαι] 1. pri Hom. velika široka reka, ki obteka zemljo, ocean. 2. person. Uranov in Gajin sin, Tetidin mož.
  • возлежать
    на чем zast. zdaj šalj. ležati, počivati na čem
  • изжариться
    и. на солнце ležati na soncu
  • класть, положить polagati, položiti; vlagati, vložiti; (pren.) razporejati, računati; določati (ceno);
    к. земные поклоны globoko se priklanjati (med molitvijo);
    к. пятно на кого sramotiti, omadeževati koga;
    к. в рот кому nadrobno pojasnjevati komu;
    к. печать zaznamovati;
    к. клеймо žigosati;
    к. яйца leči jajca;
    к. дровй в поленницу zlagati drva v skladanico;
    к. жеребца skopiti (rezati) žrebca;
    во что кладёшь лошадь? na koliko ceniš konja?;
    кладём на это пять рублей za to ponujamo pet rubljev;
    к. на музыку uglasbitl;
    к. под сукно pustiti ležati, ne rešiti;
    к. зубы на полку ne imeti kaj jesti
  • коечный posteljen;
    к. больной bolnik, ki mora ležati
  • лежень m tram (pod podom);
    лёжнем лежать nepremično ležati