Franja

vieillir [vjɛjir] verbe transitif, verbe intransitif (po)starati (se); delati starega; postati star; zastarati, priti iz rabe; figuré hirati, izgubiti moč; dobiti gube; veneti

se vieillir delati se starega
il a vieilli de 10 ans postaral se je za 10 let
cette mode a vieilli ta moda je prišla iz rabe, se je preživela
cette coiffure vous vieillit ta pričeska vas dela starejšo
laisser vieillir le vin pustiti vino ležati, da se izboljša
vous me vieillissez de 3 ans imate me za tri leta starejšega (kot sem v resnici)

vzdihljáj (-a) m

1. sospiro, respiro

2. knjiž. sussurro, mormorio:
biti v poslednjih vzdihljajih essere completamente logoro (di vestito e sim.)
biti, ležati v poslednjih vzdihljajih essere in fin di vita

vznák on one's back

vznák ležeč supine
lega, ležanje vznák supineness
ležati vznák to lie on one's back
pasti vznák to fall on one's back

vznák en arrière, sur le dos, à la renverse

ležati vznak être couché sur le dos
pasti vznak tomber à la renverse

waste¹ [wéist]

1. samostalnik
razsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast
zastarelo opustošenje, razdejanje
pravno škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje
geologija mel, melišče; velika površina (of waters vodá)

a waste of snow snežna pustinja
it's a sheer waste of time to je čista izguba časa
to go (ali to run) to waste tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekati
wilful waste makes woeful want kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja

2. pridevnik
pust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočen

waste drain odtočni kanal
waste energy neizrabljena energija
waste land pustina, pustota, neobdelana zemlja
waste materials odpadni material, odpad(ki)
waste paper makulaturni papir, odpadki papirja
to lay waste opustošiti
to lie waste biti (ležati) neobdelan, neizkoriščen
to run waste prazen teči (stroj)

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground

na zêmlji on earth
nad zêmljo above ground, overground
pod zêmljo underground
vse stvari na zêmlji all things on earth
izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
mastna zêmlja fat earth
rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
slaba zêmlja poor soil
kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
žgana zêmlja terra cotta
Sveta zêmlja religija the Holy Land
Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
zêmlja! (na vidiku!) land ho!
sadovi zêmlje the fruits of the earth
naša zêmlja je lepa our country is beautiful
ležati na zêmlji to lie on the ground
obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
pasti na zêmljo to fall to the ground
pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground)

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

Zimmer, das, (-s, -) soba; das Zimmer hüten müssen ležati bolan; aufs Zimmer v sobo; Zimmer frei/Zimmer zu vermieten oddajamo sobe

zvira|ti se (-m se) sich verrenken; (pretegovati se) sich recken und strecken; (nemarno sedeti, ležati) lümmeln; na lestvi ipd.: herumturnen

ἀπ-είργω, ion. ἀπ-έργω, ep. ἀπο-έργω [poet. aor. ἀποεργαθεῖν in ἀπειργαθεῖν] 1. a) ločim, razstavljam αὐχένα τε στῆθός τε, odbijam, odvračam κῦμα, (od)podim Τρῶας αἰθούσης; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem τινά τινος, τινὰ ἀπό τινος, inf. z μή; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, ἐν ἀριστερῇ na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam τινά τινος, θεὸς ἀπείργοι bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, ἐντός omejujem, obsegam, ἀπεργμένος ἔν τινι zaprt v čem, ὃς(sc. Νεῖλος) ἀπεργμένος ῥέει ki teče v novi strugi.

κεῖμαι [Et. kor. k'ej, ležati, odtod: κοιμάω, κοίτη, ὠ-κεανός, κώμη, lat. cu-nae (iz k'oi-nā), civis (starolat. ceivis), nem. Heim. – Obl. 2 sg. κεῖσαι, 3 κεῖται, 3 pl. κεῖνται, cj. κέωμαι, κέηται, opt. κεοίμην, imp. κεῖσο, κείσθω, inf. κεῖσθαι; impf. ἐκείμην, ἔκεισο, ἔκειντο, fut. κείσομαι; ep. praes. 3 pl. κείαται, κέαται, κέονται; cj. 3 sg. κῆται, impf. κείμην, 3 pl. κείατο, κέατο, iter. κέσκετο; ion. pr. 3 sg. κέεται, inf. κέεσθαι; rabi se tudi kot pf. pass. od τίθημι]. 1. ležim, sem a) počivam, spim; b) ležim brez dela; c) ležim na tleh (bolan, utrujen, v nezavesti); d) ležim v nesreči, sem nesrečen, zanemarjen:; e) sem mrtev, nepokopan; f) nahajam se, bivam τόπον. 2. o stvareh: a) ležim, stojim (o krajih); τόπον ležim na kakem kraju, πόλις αὐτάρκη θέσιν κειμένη mesto z ugodno lego:; b) sem postavljen, položen, shranjen, nahajam se, περὶ τῆς κεφαλῆς ovit sem okoli glave, opletam glavo, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo, εὐεργεσία ἀνάγραπτος κεῖται stoji, ostane zapisana, ἄεθλον nagrada je izpostavljena; c) sem določen, v veljavi, obstojim νεῖκος, νόμοι, θέσμια; ζημία κειμένη po zakonu določena kazen; ὄνομα κεῖται ime se je dalo, κεῖται ὄνομά τινι komu je ime, imenuje se; ἀγὸν κεῖται boj je odrejen, κεῖται ἡμῖν dognano je za nas; d) visim; odvisen sem od česa, ἐν γούνασι θεῶν κεῖται je v božjem naročju, je (leži) v božjih rokah; ἐν ὑμῖν κείμεθα naša usoda je v vaših rokah; e) κακὸν τὸ πάλαι κείμενον že davno pozabljeno zlo, εὖ κειμένων πραγμάτων če se bodo stvari dobro zasukale, če se bo dobro izteklo.

κλῑνο-πετής 2 (πίπτω) kdor mora v postelji ležati, bolan.

λέγω³, λέχω [Et. kor. legh, lat. lectus, slov. ležem, ležati, -ložiti, nem. liegen, legen, Lage. – Obl. aor. ἔλεξα, imp. λέξον, med. fut. λέξομαι, aor. ἐλεξάμην, cj. λέξωμαι itd.; aor. tudi ἔλεκτο, λέκτο, imp. λέξο, inf. λέχθαι, pt. λέγμενος, aor. pass. ἐλέχθην]. 1. act. denem, spravim, položim v posteljo, uspavam Διὸς νόον. 2. med. ulegam se, ležem εἰς εὐνήν, spim, posedam, ležim παρὰ τάφρον.

Ὠκεανός, ὁ [Et. iz ὠ-κεανός; kor. k'ej, ležati, stati; sor. κεῖμαι] 1. pri Hom. velika široka reka, ki obteka zemljo, ocean. 2. person. Uranov in Gajin sin, Tetidin mož.

возлежать
на чем zast. zdaj šalj. ležati, počivati na čem

изжариться
и. на солнце ležati na soncu

класть, положить polagati, položiti; vlagati, vložiti; (pren.) razporejati, računati; določati (ceno);
к. земные поклоны globoko se priklanjati (med molitvijo);
к. пятно на кого sramotiti, omadeževati koga;
к. в рот кому nadrobno pojasnjevati komu;
к. печать zaznamovati;
к. клеймо žigosati;
к. яйца leči jajca;
к. дровй в поленницу zlagati drva v skladanico;
к. жеребца skopiti (rezati) žrebca;
во что кладёшь лошадь? na koliko ceniš konja?;
кладём на это пять рублей za to ponujamo pet rubljev;
к. на музыку uglasbitl;
к. под сукно pustiti ležati, ne rešiti;
к. зубы на полку ne imeti kaj jesti

коечный posteljen;
к. больной bolnik, ki mora ležati

лежень m tram (pod podom);
лёжнем лежать nepremično ležati