Franja

fornaio m (f -ia, m pl. -ai) pek, pekarka:
assicurarsi il fornaio pren. poskrbeti za svoj kruh
farsi rincorrere dal fornaio pren. biti prezadolžen

fornāx -ācis, gen. pl. -ācium, f (fornus; prim. formus) peč, poseb. krušna peč, apnenica, topilnica, plavž: Ca., Plin., Dig., ardentes fornaces Ci., ferrum e fornacibus stridit Lucr., recoquunt patrios fornacibus enses V. v topilnicah, terrenā silices fornace soluti O. v glinasti peči (v apno) žgani; metaf.: modis, quibus … flamma foras vastis Aetnae fornacibus efflet, expediam Lucr., vidimus … ruptis fornacibus Aetnam V., sulphureis ardet fornacibus Aetnae O. Pooseb. Fornāx -ācis, f Fornáka, boginja krušnih peči, ki so jo na pomoč klicali, kadar so pekli kruh ali sušili žito: Lact., facta dea est Fornax O. (prim. Fornācālia pod fornācālis).

four [fur] masculin (krušna) peč; pečica (za pečenje); familier fiasko, neuspeh (zlasti književnega dela, gledališke igre ipd.)

petits fours pluriel čajno pecivo
four céramique keramična peč
four à charbon, à gaz, électrique pečna premog, na plin, na elektriko
four à chaux apnenica
four crématoire peč za sežiganje mrličev
four banal (vieilli) peč v posesti plemiškega gospoda, ki je za peko kruha od podložnikov dobival davek
faire un four (figuré) doživeti neuspeh, propasti
mettre au four, dans le four dati v peč (kruh)
il fait noir comme dans un four tema je kot v rogu
ouvrir (la bouche comme) un four široko odpreti usta

francoska štruca stalna zveza
(kruh) ▸ franciakenyér
Sopomenke: bageta

French² [frenč] pridevnik
francoski

to take French leave oditi brez slovesa
French beans stročji fižol
French bread francoski kruh, dolga ozka štruca
French chalk krojaška kreda
French drain gramozni filter
French grey rožnatosiva barva
French horn glasba rog
French polish šelakova barva

fresco

A) agg. (m pl. -chi)

1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva

3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh

4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete

B) m

1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

2. tekstil fresko (tkanina)

C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...

fresco svež, hladen, hladilen, zdrav; živahen, nedaven, nov; lahek (poletna obleka); cvetoč; hladnokrven; predrzen

manteca fresca sveže maslo
pan fresco svež kruh
al fresco pod milim nebom
(pintura) al fresco freska
pintar al fresco freske slikati
estar /quedar(se)/ fresco blamirati se, neuspeh doživeti
¡pintura fresca! sveže pobarvano!
quedarse tan fresco ne se pustiti spraviti iz koncepta
¡(ya) está V. fresco! to tvezite komu drugemu!
¡estaríamos frescos! še tega bi se manjkalo! ta je pa dobra!
¡estamos frescos! to smo se namazali! lepa stvar!

froment [frɔmɑ̃] masculin pšenica

farine féminin de froment pšenična moka
pain masculin de froment pšeničen kruh
froment de Turquie koruza, turščica

fronte

A) f

1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!

4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

B) m

1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam

2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta

3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta

gábiti to disgust, to sicken, to turn someone's stomach; to nauseate

gábiti se to disgust, to be disgusted (with); to cause disgust; to nauseate; to get sick (of), to be sickened (at)
kruh se nam nikoli ne gabi bread never turns the stomach
koštrunovina se mi gabi I loathe mutton
njegovo vedenje se mi gabi his behaviour disgusts me
to se mi gabi that makes me feel sick, I loathe it, it sickens me

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

gallego galicijski

gaita gallega dude, diple
mesa gallega pogrnjena miza, na kateri manjka kruh
nabo gallego krmilna repa
trompa gallega brunda, dromlja
gallego m Galičan; Arg (priseljeni) Španec

ganar (pri)dobiti, zaslužiti, zmagati, doseči; nakopati si; osvojiti, zavzeti; prehiteti, prekositi, imeti prednost pred, preteči koga

no le ganarias a pícaro ne boš mu kos v prebrisanosti
a trabajador no le gana nadie ne najdeš tako delavnega človeka kot je on
ganar amigos pridobiti si prijateljev
ganar el cielo v nebesa priti
ganar la boca a uno pregovoriti koga
ganar la copa (šp) dobiti pokal
ganar mucho dinero zaslužiti mnogo denarja
ganar a uno en años biti starejši kot
ganar las oposiciones z uspehom se potegovati za (učiteljsko) službo
ganar la orilla doseči breg
le he ganado dos partidas dobil sem dve partiji proti njemu
ganar un pleito dobiti pravdo
ganar terreno pridobiti na terenu, razširiti se
¡así no vas a ganar nada! tako ne boš ničesar dosegel!
ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan kruh si služiti
ganar a dos por cero zmagati z 2 : 0
Juan te gana trabajando Ivan dela bolje kot ti
llevar las de ganar zmagati, dobiti
ganarse la voluntad de alg. koga zase pridobiti

gold¹ [gould] samostalnik
zlato, zlatnik, zlatnina
figurativno bogastvo, dragocenost, zaklad; središče tarče (pri streljanju z lokom)

all that glitters in not gold ni vse zlato, kar se sveti, videz vara
the countries on gold države z zlato valuto
as good as gold dober, kot kruh, izredno priden
to make a gold zadeti sredino tarče
worth one's weight in gold neprecenljiv, nepoplačljiv

graham prid. graham
□ graham kruh pâine graham

gráham adj. inv. gastr.
graham kruh pane integrale

gráham n graham
□ pâine graham graham kruh

gren|ek [ê] (-ka, -ko) bitter (tudi figurativno)
grenek kot žolč gallig, gallenbitter
rahlo grenek (grenkljat) zartbitter
Bitter- (sol das Bittersalz)
agronomija in vrtnarstvo pri sadju: grenke pege die Bitterfäule, die Stippigkeit
figurativno grenak kruh bitteres Brot
učiti se na grenih izkušnjah Lehrgeld zahlen müssen
| ➞ → bridek, ➞ → piker

grille [grij] féminin mrežasta ograja, rešetka, mreža, zamrežena vrata; železna ograja; luknjičast mrežast karton, ki omogoča čitanje šifriranega sporočila

grille pain masculin pražilec za kruh
grille protectrice zaščitna mreža

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...