Franja

pattern¹ [pǽtən] samostalnik
vzorec, predloga, model
ekonomija vzorec, vzorčni primerek
figurativno vzor, ideal, primer
ameriško kos blaga za obleko (bluzo itd.); kroj; poskusni model kalupa za ulivanje kovanca
tehnično šablona; struktura, sestava, zasnova

on the pattern of po vzorcu
ekonomija by pattern post kot vzorec brez vrednosti
the pattern of a novel zasnova romana
sentence pattern stavčni vzorec, stavčna struktura
weather pattern struktura meteorološkega stanja

pechuga ženski spol prsno meso, prsni kos (perutnine); domače prsi

pechuga de ganso gosje prsi, preslaninjena gos

pēnsile

A) agg. viseč; obešen:
giardini pensili viseči vrtovi

B) m zidni kos pohištva

pernonidēs -ae, m (perna) „gnjatič“ = sin gnjati, šalj. patron. = kos gnjati, gnjátnica (= kost pri gnjati): glandionidam, suillam, laridum, pernonidam aut sincipitamenta porcina aut aliquid ad eum modum, madida quae mihi adposita in mensam miluinam suggerant Pl.

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

plate¹ [pléit] samostalnik
krožnik; pogrinjek za eno osebo, posamezna jed v obroku (npr. a plate of soup krožnik juhe)
kos srebrnega ali zlatega namiznega pribora; izvesek, tablica z imenom; tabela, ilustracija na celi strani, slika (v knjigi); fotografska plošča, (steklena, kovinska) plošča
elektrika anoda elektrodne cevi (plate voltage anodna napetost)
elektroda akumolatorja
tehnično lamela, platica (sklopke itd.)
tisk kliše, grafična matrica, gravura, bakrotisk; umetno nebo (za zobovje)
šport pokal, nagradna plaketa, pokalna konjska dirka
arhitektura tram, na katerem stoji streha
množina, britanska angleščina, sleng ploske noge; vrsta tračnic

German plate novo srebro, argentan
finger plate številčnica na telefonskem aparatu
hour plate številčnica na uri
thin plate pločevina
steel plate jeklena pločevina
to put up one's plate odpreti ordinacijo

plavòkos m zool. modri drozg, plavi kos, Monticola solitarius

plot¹ [plɔt] samostalnik
majhen kos zemljišča, parcela
(tudi ameriško) gradbeni načrt, načrt, tloris, grafični prikaz; spletka, zarota; zasnova, razplet, zaplet, zgodba (drame, romana itd.)

to lay a plot kovati zaroto
the plot thickens dejanje v (drami) se zapleta

pȍla ž
1. polovica: tu je pola puta
2. pola: koračaju držeći se za -e kaputa; -e u haljini
3. kos slanine, pripravljen za svšenje ali že suh: -e slanine visjele su na zidu

pòpečak -čka m
1. kos mesa za peko
2. kos česa: isjekli ga Turci na -e

postùpača ž, postùpaonica ž, postupaònica ž pogača, ki jo lomijo otroku nad glavo, ko shodi; kdor odlomi kos pogače, zbeži, da bi otrok bil urnih nog

prae-cīdō -ere -cīdī -cīsum (caedere)

I.

1. spredaj odsekati, spredaj odrezati: Varr. fr., Cl., Hier. idr., linguam alicui Pl. ali alicuius Amm., caput L., Plin., manūs Ci., Cu., Hirt., Auct. b. Hisp., aures Iust., capillos Petr., barbam Plin., ramos Plin., vitam Col., ancoras Ci., L. presekati sidrnjake (= sidrne vrvi); pt. pf. subst. praecīsum -ī, n odrezan kos, odrezek, rezina mesa, zrezek: praecisum omasum pernam callus glisis glandia Naev. ap. Non., illi praeciso atque epulis capiuntur opimis Luc. ap. Non.; occ. skopiti, kastrirati: praecisi fanatici Lamp.; pt. pf. subst. praecīsī -ōrum, m skopljenci, rezanci, kastrati, kastriranci: praecissi et professi impudentiam Sen. ph.

2. metaf. odrezati =
a) praecidere (alicui) linguam Pl. onemiti koga, utišati koga.
b) (s)krajšati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: omnes sinus Sen. ph. = naravnost pluti, iter Plin.
c) vzeti, jemati, odvze(ma)ti: spem Ci., dubitationem Ci. razbliniti, razbiti, causam belli H. odstraniti, sibi reditum Ci. preprečiti si, odsekati si, onemogočiti si, zapreti si, sibi istam licentiam libertatemque dicendi Ci. omejiti, odvzeti, kratiti, prikrajš(ev)ati.
d) odbiti, odkloniti, odreči: plane sine exceptione praecidere Ci. —

II. (s prikritim pomenom praep.)

1. presekati, prerezati: caput mediae canis praecisae L., cotem novaculā Ci., naves, quibus usus non est omnes aut praecidisse aut incendisse dicunt Ci. razbiti.

2. metaf.
a) pretrgati kaj, prekiniti kaj, prenehati kaj: Sen. ph. idr., ut amicitias quae minus delectent et minus probentur magis decere censent sapientes sensim diluere quam repente praecidere Ci.
b) (o govoru) na hitro končati, prenehati govoriti, umolkniti: brevi praecidam Ci. kmalu preneham (umolknem), praecide Ci. hitro končaj = povej na kratko. Od tod adj. pt. pf. praecīsus 3

1. strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): iter, saxum V., rupes Q.

2. metaf. okrajšan, skrajšan, kratek: breviora et praecisa erunt superiora Ci., conclusiones Q., expositio undique p. Q. (pri)sekana, odsekana. — Adv. praecīsē

1. okrajšano, skrajšano, kratko, z malo besedami, v nekaj besedah (naspr. plene et perfecte): sed id praecise dicitur Ci. a to je le skrajšan izraz.

2. čisto, naravnost, kratko malo, nasploh, brez pogoja (brezpogojno): negare Ci. ep., cavere non praecise, sed cum condicione Ulp. (Dig.).

predòljeti -līm (ijek.), predòleti -līm (ek.) ustaviti se, upreti se, kos biti čemu, premagati kaj, obvladati

pretùkāč -áča m
1. koštrun, skopljen oven
2. dial. kos lesa, s katerim se skapljajo ovni

prikìvāčka ž dial. kos podplata, ki ga čevljar nabije na čevljevo peto

privèzāč -áča m kos podolgovate tkanine

prō-secō -āre -secuī -sectum (prō in secāre)

1. spredaj odrezati, odsekati: aures, nasum Ap.; occ. za daritev odločene kose odrezati (odrezovati): Ca., Pl., Val. Fl., Suet., hostiae exta L.; meton. sploh = darovati, žrtvovati: Tert.; subst. pt. pf. prō-sectum -ī, n: Varr.; večinoma v pl. prōsecta -ōrum, n odrezan(i) daritven(i) kos(i): O., Stat.

2. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, (pre)orati praho (ledino, prélog): solum Plin. iun.

Opomba: Star. soobl. prō-sicō -āre: quoniam litare nequeo, abi[i] illim ilico iratus: votui exta prosicarier Pl. — Nenavaden pt. pf. prōsecātus: P. F.

prōsiciēs -ēī, f (prōsicāre = prōsecāre) = prōsectum -ī, n (gl. prō-secō) odrezan(i) daritven(i) kos(i): cenam, inqui'n, nullam neque divo prosiciem ullam? Varr. ap. Non. — Soobl.

1. prosīciae -ārum, f: hoc et in Ponto fieri videmus, in quo frusta quaedam et, ut ita dixerim, prosiciae gelidae feruntur Macr., aut vaticinia obliquis fundebantur ambagibus aut denuntiata pecudum caede fissiculatis extorum prosiciis viscera loquebantur M.

2. prōsicium -iī, n: prosicium, quod prosecatum proicitur P. F.

pulpāmentum -ī, n (pulpa meso brez masti in kosti; prim. pulmentum in pulmentārium)

1. kos mesa, ločenega od kosti: Plin.

2. mesna jed, meso, mesovina, mesovje, priloga, prikuha = gr. ὄψον: Pl., Ap. idr., mihi est … pulpamentum fames Ci.; preg.: lepus tute es et pulpamentum quaeris Ter. sam si zajec in iščeš divjačino.

quadrato

A) agg.

1. mat. kvadraten (tudi ekst.):
metro quadrato kvadratni meter
radice quadrata kvadratni koren

2. pren. močen, čvrst, krepek:
statura quadrata krepka postava
avere le spalle quadrate imeti široka pleča; pren. znati se trezno spopasti s težavami
testa quadrata modra glava

3. pameten, razsoden

4.
verso quadrato pesn. trohejski sedmerec

B) m

1. mat. kvadrat (lik)

2. mat. kvadrat, druga potenca

3. kvadratni kos

4. voj. hist. kare:
fare quadrato pren. strniti vrste (med nasprotnikovim napadom)

5. šport ring:
salire sul quadrato boriti se (v ringu)

6. navt. častniška obednica

7. biol. kvadratnica