Franja

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

tirolese

A) agg. geogr. tirolski:
cappello alla tirolese tirolski klobuk

B) m, f geogr. Tirolec, Tirolka

C) f tirolka (ples)

tirólski (-a -o) adj. geogr. tirolese, alla tirolese:
tirolski klobuk cappello alla tirolese
tirolske hlače pantaloni alla tirolese
tirolsko jodlanje jodel

tōgliere^*

A) v. tr. (pres. tōlgo)

1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje

3. odšteti; odvzeti del

4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

5. pog. kupiti, kupovati

B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja

trák ribbon, (narrow) band, (dolg in ozek) strip, tape, slip; (znak časti) stripe

trák na cilju šport tape
izolirni trák insulating tape
lepilni trák adhesive tape
pisan, vzorčast trák fancy ribbon, figured ribbon
trák za čevlje shoelace, shoestring
trák za pisalni stroj typewriter ribbon
merilni trák tape measure; (kovinski) steel tape
prozoren lepilni trák Sellotape, Scotch tape
magnetofonski trák recording tape
trák za klobuk hatband, (znojilni) sweatband
modri trák (najhitrejše ladje) the Blue Riband
tekoči trák conveyor belt, assembly line
proizvodnja na tekočem tráku assembly-line production
proizvajati na tekočem tráku to produce on the (assembly) line
(pre)rezati trák (na cilju, šport) to breast the tape
posneti na trák to record on tape, to make a tape recording

trimming [trímiŋ]

1. samostalnik
urejevanje, čiščenje, klestenje, prirezovanje; okraševanje, lepšanje; obšiv, rob, našiv; oprema, okras(je) (na obleki), pozament(erija), pribor za obleko
politika oportuninizem, nestanovitnost
pogovorno udarci, batine; poraz; graja, ukor
kulinarika priloga, prikuha (pri jedi)
navtika pravilna namestitev tovora v ladijsko skladišče

trimmings for a hat pozament za klobuk
leg of mutton and trimmings garnirano koštrunovo stegno
I gave him a sound trimming pošteno sem ga premlatil
to take a trimming pretrpeti poraz

2. pridevnik
prirezovalen; pozamentski

trimmings manufacturer pozamentêr

triróg (ladja) trois-mâts moški spol

trirogi klobuk, trirogelnik tricorne moški spol

turbante m

1. turban

2. bot.
turbante di turco (martagone, giglio gentile) ajdovska lilija, rdeča lilija, zlati klobuk (Lilium martagon)

tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine

tvój, -a, -e prijatelj your friend
neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
to je tvoje this is yours
tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
naj bo po tvojem have it your own way
po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
ti in tvoji you and yours
kar je moje, je tvoje what's mine is yours

unbecoming [ʌnbikʌ́miŋ] pridevnik (unbecomingly prislov)
ki se ne poda, nepristajajoč; neprimeren, nespodoben, ne na mestu

it is unbecoming in you ne pristoji ti, ne spodobi se ti
this hat is unbecoming to him ta klobuk mu ne pristoji

uōmo m (pl. uomini)

1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek

3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk

4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik

7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec

10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran

11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!

12. človek, nekdo

13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo

velure [velúə]

1. samostalnik
velur, vrsta baržuna (žameta); baržunasta blazinica za glajenje cilindrov (svilenih klobukov)

2. prehodni glagol
gladiti, likati z baržunasto blazinico (a hat klobuk)

ventitré

A) agg. triindvajset:
compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega

B) m f
le ventitré enajst zvečer
nel '23 triindvajsetega leta
portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

vintage [víntidž]

1. samostalnik
vinska trgatev; letni pridelek vina
figurativno letnik vina
poetično dobra kapljica
pogovorno produkcija, letnik

a drama of prewar vintage predvojna drama
a hat of last year's vintage lani izdelan klobuk
a vintage year leto s pridelkom dobrega vina
vintage wines žlahtna vina
vintage champagne pristni francoski sekt

2. pridevnik
izbran, izvrsten; star

vintage motor-cars avtomobili prvih tipov, "veterani"
a vintage conversationalist izvrsten sobesednik

3. prehodni glagol
dobiti (kakovostno) vino iz; predelati v vino; trgati (grozdje)

vivid [vívid] pridevnik (vividly prislov)
živ, živahen; poln življenja; impulziven, intenziven (čustvo); energičen, odločen; dobro zadet (portret); jasen; pisan, živopisen

a vivid description, imagination živ opis, živa domišljija
a vivid green hat živo zelen klobuk
to have a vivid recollection of živo se spominjati (česa)

vtakn|iti (-em) vtikati predmet: stecken in, einstecken (in); (eno v drugo [ineinanderstecken] ineinander stecken, nazaj zurückstecken, skozi durchstecken, v kaj hineinstecken); komu v žep - denar ipd.: zustecken
vtakniti v žep in die Tasche stecken, dobiček ipd.: einstreichen
v bolnišnico, dom, internat: stecken, unterbringen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vtakniti v zapor ins Gefängnis stecken, (jemanden) einlochen
vtakniti si za klobuk sich (etwas) an den Hut stecken

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel

yours [jɔ:z, júəz, jəz] zaimek

1.
vaš, Vaš; tvoj

2.
tvoji, vaši, Vaši (ljudje, svojci)

3. trgovina
Vaš(cenjeni) dopis

this is yours to je tvoje (vaše, Vaše)
my brother and yours moj in vaš brat
a friend of yours neki tvoj (vaš, Vaš) prijatelj
that hat of yours tisti tvoj klobuk
what is mine is yours kar je moje, je tvoje
what's yours? pogovorno kaj boš (boste) pil(i)?
ever yours vedno tvoj(a), Vaš(a)
yours respectfully, yours faithfully, yours sincerely, yours truly z odličnim spoštovanjem, Vaš vdani (konec pisma)
you and yours ti in tvoji
yours of the 10^th inst. Vaš dopis od 10. t. m.
yours of the 3^rd is in hand prejeli smo Vaš dopis (Vaše pismo) z dne 3. t. m.

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina