Franja

krížen

križni vbod punto m cruzado
križno izpraševanje interrogatorio m contradictorio; careo m
križna kost (hueso m) sacro m
križni usek (med) lumbago m
križni rez incisión f crucial
poslati pod križnim ovitkom enviar bajo faja
(navz)križni ogenj (voj) fuego m cruzado
dobiti sovražnika v križni ogenj coger al enemigo entre dos fuegos

krovn|i² (-a, -o) Deck- (sloj die Deckschicht, živalstvo, zoologija kost der Deckknochen, luska die Deckschuppe, gradbeništvo, arhitektura spona der Deckbalken, plošča die Deckplatte, živalstvo, zoologija pero die Deckfeder, steklo das Deckglas, tkivo das Deckgewebe)

kȑsnī -ā -ō
1. krstni: -a voda; krsni kum
2. križni: krsni pršljeni anat. križna vretenca; -a kost anat. križna kost, križnica
3. -a slava, -o ime etn. pri pravosl. praznik hišnega zavetnika

lath¹ [la:ɵ] samostalnik
letva

lath and plaster predalčje (na hiši)
as thin as lath sama kost in koža

ličen (čeden) nice, neat, elegant

lična kost anatomija cheek-bone

líčen (lep) gentil, joli, gracieux, coquet; élégant, chic; propre, propret ; (lice) de la face, facial

lična kost (mišica) os moški spol (muscle moški spol) facial
lična stran endroit moški spol, face ženski spol

ličnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ arccsont, járomcsontSopomenke: lična kost

2. (v kulinariki) ▸ pofaMed glavnimi jedmi kraljujejo goveja ličnica, jagnjetina in brancin. ▸ A főételek között a marhapofa, a bárány és a farkassügér az uralkodó.

lobanjsk|i (-a, -o) Schädel- (kult der Schädelkult, anatomija svod die Schädeldecke, anatomija šiv die Schädelnaht, kost der Schädelknochen)

Logis, das, (-, -) stanovanje; beim Tagegeld: nočnina; Kost und Logis stanovanje in hrana

lunar [l(j)ú:nə] pridevnik
mesečev, lunin; lunast; srebrn, bled (luč)

anatomija lunar bone lunica (kost v zapestju)
lunar caustic lapis
lunar module lunarni modul

mager suh, mršav; Fleisch: pust, nemasten; Milch: posnet; Ergebnis, Kost, Einkünfte usw.: pičel, boren; Boden: slab, neploden; Mischung: redek; Letter: Typographie svetel; Ergebnis: skromen, mršav; mager werden shujšati; mager geworden shujšan

malaire [malɛr] adjectif, anatomie lični

os masculin malaire ličnica (kost)

mečnica samostalnik
anatomija (kost) ▸ szárkapocscsont, szárkapocsSopomenke: fibula

medeníčen anatomija du bassin, pelvien

medenična kost os moški spol du bassin
medenična votlina cavité ženski spol pelvienne

médullaire [-dülɛr] adjectif mozgov

os masculin médullaire mozgovna kost

modróst (-i) f

1. saggezza, senno, assennatezza:
višek modrosti il colmo della saggezza
bibl. knjige modrosti libri sapienzali

2. detto, adagio:
stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

3. pensiero; pren. conoscenza

4. rel. prudenza;
kamen modrosti pietra filosofale
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza

mozgov [ó] (-a, -o) Mark- (cmok das Markklößchen, kost der Markknochen)

mózgov

mózgova kost marrowbone

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

nart samostalnik
(del noge) ▸ lábfej, rüszt