Franja

ìspis m
1. izpis, izbris: ispis iz organizaeije, iz škole, iz evidencije
2. izpisek: ispis iz knjige, iz arhiva
3. zastar. konec sveta: ispis je blizu

Jagdsignal, das, Jagd znak za začetek/konec lova

Jahresausklang, der, konec leta

Jahresende, das, konec leta

kaputtgehen^* po gobe iti; Mensch: propasti, konec storiti

Kettenabbruch, der, Chemie konec verižne reakcije

Kettenschluß, Kettenschluss, der, verižni sklep; Physik konec verige

kijámet m (t. kyjamet, ar.)
1. konec sveta, sodni dan: tvoje će se ime spominjati do -a
2. nesreča, poguba: preturili smo mnogo kijame ta preko naših glava
3. neurje, nevihta: napolju se digao strašan kijamet
4. direndaj: ne mogu naći prijatelja u ovom -u
5. množica: bijaše u nje presvlakača s kijamet manjih i većih zakrpa
6. nerazumljiva zavijanja, nerazumljive besede: advokati govore čudne -e, što ih nikad čuo nisam

Kriegsende, das, konec vojne; bei Kriegsende ob koncu vojne; nach Kriegsende po koncu vojne; vor Kriegsende pred koncem vojne

Krone, die, (-, -n) krona (tudi Jagd); Pflanzenkunde venec; (Baumkrone) krošnja; (Deichkrone) zglavje, vrh; (Zahnkrone) krona, prevleka; bei Uhren: kronica; bei Messern: odebeljeni konec ročaja; figurativ glava, krona; die Krone der Schöpfung krona stvarstva; die Krone aufsetzen kronati; die Krone niederlegen abdicirati, odpovedati se kroni; in die Krone steigen stopiti v glavo; es wird dir kein Stein aus der Krone fallen ne bo ti padla krona z glave; das setzt der Sache die Krone auf to je višek; einen in der Krone haben imeti ga pod kapo; in die Krone fahren razjeziti (koga)

kùštrīm -íma m (t. košturma) dial.
1. naskok, juriš
2. groza, strahota
3. ekspr. konec sveta: doći će kuštrim, niko nikoga poznavati neće

Ladenschluß, Ladenschluss, der, konec poslovnega časa trgovin; vor Ladenschluß preden zaprejo trgovine

Ladeschluß, Ladeschluss, der, konec/zaključek natovarjanja

letztendlich konec koncev, končno

letztlich končno, nazadnje, konec koncev

linchpin [línčpin] samostalnik
tehnično lunek, konec osi pri kolesu

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

lock-up [lɔ́kʌp] samostalnik
zapiranje, zaklepanje; konec pouka; šolski pripor; kar se da zaklepati
ekonomija vezana vloga, mrtev kapital

masse² [mas] féminin (veliko, leseno) kladivo; veliko kovaško kladivo, buzdovan, kij; debeli konec palice za biljard; palica z zlato, srebrno glavo, ki so jo nosili, jo nosijo v sprevodu pred odličniki (kralji, rektorji, dekani)

masse de mineur rudarsko kladivo
coup masculin de masse (figuré) močan čustven pretres (šok); pretirana cena
n'allez pas dans ce restaurant, c'est le coup de masse ne hodite v to restavracijo, tu so ubijalske cene

Messerkrone, die, odebeljeni konec noževega ročaja