Franja

mína voj mina f

povodna (plavajoča) mina mina submarina (flotante)
iskalec min, lovec na mine (ladja) buscaminas m
področje min (voj) zona f de minas
polagalec min (ladja) posaminas m, minador m
iskati, odstranjevati mine localizar, dragar minas
naleteti, zadeti na mino (voj) chocar con una mina
stopiti na mino pisar una mina
namestiti mine colocar minas
poln min minado; sembrado de minas

mont [mɔ̃] masculin gora; figuré vrh

le mont Blanc Mont Blanc
les monts Alpe
monts d'or (figuré) zlati gradovi
mont de Vénus (anatomie) Venerin griček
mont-de-piété masculin zastavljalnica
chercher par monts et par vaux vsepovsod iskati
être sans cesse par monts et par vaux biti vedno na potovanju
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove

motivo moški spol vzrok, povod, nagib, motiv

con motivo de zaradi, glede
con mayor motivo cuando... toliko bolj, ker
de motivo propio, de su motivo iz lastnega nagiba, sam od sebe
por este motivo iz tega razloga
por cuyo motivo zaradi česar
sin motivo brez vzroka, neutemeljen(o)
carecer de motivo biti neutemeljen, neupravičen
dar motivo (a) dati povod (za)
alegar motivos (para) iskati izgovore (za)
por los motivos expuestos navedenih razlogov

mouton [mutɔ̃] masculin koštrun, oven, ovca, jarec; koštrunovina, ovčina; ovčje usnje, ovčje krzno; figuré lahkoveren, slepo ubogljiv, dobrodušen človek; oseba, ki se prilagodi okolici, jo posnema; populaire žimnica; argot sojetnik, ki je policijski vohljač; bel, kosmičast oblak, ovčica; pluriel peneči se valovi; kosmičprahu pod pohištvom

un mouton à cinq pattes fenomenalna oseba
c'est un mouton to je lahkoveren, pasiven človek
doux comme un mouton krotek, blag, mil
saut masculin de mouton, saute-mouton masculin skok čez kozo (igra)
jouer à saute-mouton skakati čez kozo (igra)
chercher un mouton à cinq pattes iskati izredno redko stvar (belo vrano)
être frisé comme un mouton imeti kodraste lase
revenons à nos moutons (figuré) vrnimo se k stvari!

múkoma adv. faticosamente, a fatica, a stento:
pren. mukoma iskati mendicare
mukoma napredovati arrancare
mukoma zbrati raccapezzare

mútež m
1. gošča, kal: jegulje se u -u hvataju
2. usedek, usedlina: mutež na dnu čaše
3. zmeda: mutež u glavi; bistriti mutež iskati resnico

Nadel, die, (-, -n) igla, (Nähnadel) šivanka; Pflanzenkunde iglica; (Stecknadel) bucika; (Schmucknadel) sponka; Mineral: iglasti kristal, iglica; eine Nadel im Heuhaufen suchen iskati šivanko v senu; wie auf Nadeln sitzen sedeti kot na šivankah; an der Nadel hängen biti narkoman, biti odvisen od injekcij (mamila)

nȁdnica ž
1. dnina, zaslužek enega dne: došlo je do sniženja -e
2. dnina, delo, ki je plačano na dan: raditi kod seljaka za skromnu -u; tražiti -u iskati delo kot dninar; ići u -u hoditi na dnino

Nahrungssuche, die, iskanje hrane; auf Nahrungssuche gehen iskati hrano

najemnik samostalnik
1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlő
2. (vojak) ▸ zsoldosTakšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában.

namestítev (-tve) f

1. sistemazione, collocazione; impostazione; installazione:
namestitev gredi collocazione dell'albero motore
namestitev gostov sistemazione degli ospiti

2. star. collocamento, lavoro:
iskati, dobiti namestitev cercare, trovare un lavoro

3. disposizione

napeto [é] gespannt, atemlos; iskati kaj: angestrengt
napeto iskati z očmi sich die Augen ausgucken
napeto opazovati auf der Kimme haben
napeto pričakovati koga/kaj gespannt sein auf

naslonítev contacto m , adhesión f

iskati naslonitev pri (fig) buscar contacto con

nasvet samostalnik
(napotek) ▸ tanács, tippČe me bo kdo vprašal za nasvet, mu bom z veseljem pomagal. ▸ Ha valaki kikéri a tanácsomat, örömmel segítek neki.
Preberite si nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva. ▸ Olvasson el néhány tanácsot az üzemanyag-felhasználás csökkentésével kapcsolatban!
Povezane iztočnice: strokovni nasvet, pravni nasvet

nasvèt (-éta) m consiglio, suggerimento, proposta; avvertenza:
prositi, vprašati za nasvet chiedere consiglio
dati, dobiti nasvet dare, ricevere un consiglio
prijateljski nasvet consiglio da amico
iskati nasvet pri zdravniku consultare il medico

needle¹ [ni:dl] samostalnik
šivanka
tehnično igla (kompasna, gramofonska, injekcijska, črtalna itd.); kazalec na tehtnici
botanika iglica; šilasta skala; obelisk
tehnično prečni tram
britanska angleščina, sleng živčnost

needle's eye uho šivanke, majhna odprtina
a needle fight (ali game, match) borba med nasprotnikoma, ki se osebno sovražita
sleng to get the needles postati živčen, biti na trnih
sleng to have the needles biti živčen, biti jezen
knitting needle pletilka, pletilna igla
to look for a needle in a buudle (ali bottle) of hay (ali in a haystack) zaman iskati
pins and needles zbadanje, ščemenje
sharp as a needle zelo pameten, zvit, duhovit

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

noise [nwaz] féminin

chercher noise à quelqu'un iskati, začeti prepir s kom, najti pretvezo za prepir

nook [nuk] samostalnik
kotiček, osamljen kraj, skrivališče

to look for s.th. in every nook and corner iskati po vseh kotičkih

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo