Franja

vpádati (-am) | vpásti (vpádem) imperf., perf.

1. calare, fare incursione:
vpadati na sosednja ozemlja fare incursione nei territori vicini

2. pren. capitare, calare, piombare:
nepričakovano je vpadel v hišo piombò in casa inaspettatamente

3. fiz. incidere, pervenire:
žarki so poševno vpadali na lečo i raggi incidevano obliquamente sulla lente
pog. vpadati, vpasti komu v besedo intervenire nel discorso di qcn., interrompere il discorso
pog. vpadati v hrbet colpire, assalire alle spalle

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

wenden

1. (wendete, gewendet) obrniti, obračati (sich se); figurativ preokreniti; in etwas: povaljati (v); [Schiffahrt] Schifffahrt prečiti, prečkati

2. (wandte/wendete, gewandt/gewendet) obrniti, obračati (sich se); den Rücken wenden obrniti hrbet (komu/čemu); sich wenden in eine Richtung: obrniti se proti (severu itd.); sich wenden an obrniti se na, javiti se pri; die Aufmerksamkeit usw.: wenden auf obrniti (pozornost) k, posvetiti (pozornost čemu); sich wenden gegen postaviti se (v bran) proti; das Blatt hat sich gewendet stvari so se čisto spremenile; bitte wenden! nadaljevanje na naslednji strani

Wind, der, (-/e/s, -e) veter (blasen pihati); Technik Metallurgie (vpihan) zrak; Wind und Wetter figurativ vremenski vplivi; ein neuer/frischer Wind figurativ svež veter; halber Wind [Schiffahrt] Schifffahrt bočni veter; raumer Wind ugoden veter; schnell wie der Wind hiter kot veter; Wind bekommen von figurativ priti na ušesa (er hat Wind bekommen von X X mu je prišel na ušesa) ; den Wind im Rücken haben imeti veter v hrbet ( tudi figurativ ); den Wind aus den Segeln nehmen vzeti veter iz jader ( tudi figurativ ); viel Wind figurativ mnogo hrupa; viel Wind machen zganjati dosti hrupa (von zaradi) ; das ist Wind in seine Segel figurativ to je voda na njegov mlin; die Fahne nach dem Wind hängen obračati plašč po vetru; sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen razgledati se po svetu; wissen, woher der Wind weht vedeti, od kod veje veter ( tudi figurativ );
an: am Wind [Schiffahrt] Schifffahrt s premčevim vetrom, proti vetru;
bei: bei Wind und Wetter v slabem vremenu; beim Wind [Schiffahrt] Schifffahrt z nasprotnim vetrom;
in: in alle Winde na vse strani neba; in den Wind reden govoriti v veter; einen Rat: in den Wind schlagen ne zmeniti se za (nasvet);
vor: vor dem Wind [Schiffahrt] Schifffahrt jadrati z vetrom, z vetrom v krmo

zabôden stabbed

zabôden v hrbet stabbed in the back
gledati kot zabôden vol to stare like a stuck pig

zabôsti to stab; to stick; to prick

zabôsti koga v hrbet to stick a knife into someone's back

zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

2. colpire, battere, centrare:
strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

4. vincere:
zadeti na loteriji vincere alla lotteria

5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

6. interessare:
povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

7. subire, esser colto:
kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

8. cogliere:
slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno

zalépiti (-im) | zalépljati (-am)

A) perf., imperf. incollare, appiccicare:
zalepiti z lepilnim trakom incollare col nastro adesivo
pren. zalepiti pogled v koga fissare qcn. con lo sguardo
pren. zalepiti ušesa non sentire, lasciar perdere, sorvolare

B) zalépiti se (-im se) | zalépljati se (-am se) perf., imperf. refl. incollarsi, appiccicarsi; attaccarsi:
mokra srajca se mu je zalepila na hrbet la camicia bagnata gli si era appiccicata sulla schiena

zasadíti to plant (v in, z with)

zasadíti v tla to fix in the ground
zasadíti vrt to lay out a garden
zasadíti v presledkih to plant out
zasadíti komu nož, bodalo v hrbet to stab someone in the back

zavarováti (-újem) imperf.

1. proteggere, difendere; premunire; coprire:
zavarovati rastlino pred mrazom proteggere la pianta dal freddo
pren. komu zavarovati hrbet coprire le spalle a qcn.
zavarovati domača podjetja pred tujo konkurenco proteggere l'industria nazionale dalla concorrenza estera

2. difendere, tutelare, assicurare:
zavarovati lastne koristi tutelare i propri interessi
zavarovati anonimnost assicurare l'anonimità

3. jur. assicurare:
zavarovati avtomobil, premoženje assicurare l'automobile, il patrimonio
invalidsko, pokojninsko zavarovati assicurare contro l'invalidità, per la vecchiaia

zazébsti (-zébem) perf.

1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi

2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo

zgŕbiti (-im)

A) perf. aggobbire; curvare:
zgrbiti hrbet curvare la schiena

B) zgŕbiti se (-im se) perf. refl.

1. aggobbire; ingobbire, ingobbirsi; curvarsi:
zgrbiti se od pretiranega učenja aggobbire per il troppo studio
zgrbiti se pod težo bremena curvarsi sotto il peso

2. redko (zgrbančiti se) corrugarsi

zgrbljen (-a, -o) gebückt
zgrbljen hrbet der Rundrücken

zlékniti (-em)

A) perf. adagiare, sdraiare, stendere

B) zlékniti se (-em se) perf. refl. sdraiarsi, stendersi, adagiarsi; pog. spaparacchiarsi:
zlekniti se na hrbet sdraiarsi supino
zlekniti se v naslanjač sdraiarsi nella poltrona
zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso

zravnáti (-ám) | zravnávati (-am)

A) perf., imperf. spianare, raddrizzare, agguagliare, uguagliare, rasare, pareggiare:
zravnati živo mejo agguagliare, rasare la siepe
zravnati hrbet raddrizzare la schiena
grad. zravnati površino rabboccare
zravnati z bagrom ruspare
pren. zravnati z zemljo radere al suolo

B) zravnáti se (-ám se) | zravnávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. raddrizzarsi

2. farsi diritto (strada e sim.)

zukehren obrniti, obračati; den Rücken zukehren kazati hrbet

želva samostalnik
1. (plazilec) ▸ teknős, teknősbéka
2. (ščitnik za hrbet) ▸ gerincvédő

ἀπ-ευθῡ́νω poet. 1. zravnam, χέρας δεσμοῖς privežem roke na hrbet. 2. upravljam, vladam πόλιν.

ἀπο-στρέφω [aor. ep. iter. ἀποστρέψασκε, pass. ἀπεστρέφθην in ἀπεστράφην, ἀποστραφῆναι] 1. act. a) trans. proč obračam, odvračam, okrenem, obračam, nazaj zasukam (πόδας καὶ χεῖρας na hrbet, da jih zvežem); pripravljam koga, da se vrne; gonim nazaj; (za)podim v beg; odpuščam koga domov; upognem ἐμβόλους; πόλεμον ἔς τι prestavim kam; νῆας obrnem; b) intr. obračam se, povračam se. 2. pass. a) obračam se proč od koga; zavračam koga; preziram; zaničujem τινά; pt. pf. ἀπεστραμμένος proč obrnjen; λόγοι ἀπεστραμμένοι odurne, neprijazne besede; b) povračam se domov.

ἄ-χειρος 2 brez rok, brezročen, τὰ ἄχειρα hrbet.