Franja

kôstanj castaña f , (drevo) castaño m

divji kostanj (drevo) castaño m de Indias, (sadež) castaña f de Indias
gozd kostanjev castañar m, castañedo m
pečen kostanj castaña f asada
kandiran kostanj marrón glacé m
iti za koga po kostanj v žerjavico sacar(le) a alg las castañas del fuego

kostánjev (-a -o) adj.

1. di castagni, di castagno:
kostanjeva ježica riccio di castagno
kostanjev drevored viale di castagni
kostanjev gozd bosco di castagni, castagneto
čeb. kostanjeva paša pastura di castagni

2. castano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. kostanjeva raca anatra di palude (Nyroca nyroca)
gastr. kostanjev pire montebianco
kostanjeva moka farina neccia
kostanjeva pogača castagnaccio
tosk. kostanjeva polenta pattona

kostánjev castaño; marrón

kostanjev les madera f de castaño
kostanjev gozd castañar m, castañedo m

leña ženski spol drva

dar leña (a) koga pretepsti
echar (añadir, poner) leña al fuego naložiti na ogenj; olja ognju prilivati
hacer leña menuda drva sekati
¡leña! gromska strela!
llevar leña al monte drva v gozd nositi, vodo v Savo nositi

les² [é] moški spol (-a …) (gozd) poetično: der Wald
geografija Črni les der Schwarzwald
Češki les der Böhmerwald

letni čas stalna zveza
(obdobje v letu) ▸ évszak
Gozd ima svoj čar v vsakem letnem času. ▸ Az erdőnek minden évszakban megvan a maga varázsa.
Jesen je čas trgatve, marsikateremu Slovencu najlepši letni čas. ▸ Az ősz a szüret ideje, sok szlovén számára a legszebb évszak.

lîst m, mest. na lístu, mn. lístovi in lȉstovi
1. list: zelen, suh, nježan, žut list; gora se odjenula -om gozd je ozelenel; on je naše gore list on je naš človek
2. list: list papira, hartije; list pile žagin list; list pile jarmače, tračne pile; list noža
3. list, dokument: tovarni, sprovodni, putni, pomorski list
4. pola: anketni list; upitni list
5. pismo: napisati, primiti, otvoriti list
6. časnik: službeni list uradni list; večernji, jutarnji, dnevni list
7. list aluminijuma, staniola, bakra
8. meča, litka, sura: imati debele listove; golicati koga po listovima; pas je ščepao za list
9. razvaljano, raztanjeno testo
10. zool. morski list, Solea solea

listopaden pridevnik
(o rastlini) ▸ lombhullatóPovezane iztočnice: listopadno drevo

longer [lɔ̃že] verbe transitif hoditi vzdolž, pluti ob; raztezati se ob

longer la rivière hoditi ob reki
longer les allées du parc hoditi po drevoredih parka
le bois longe la côte gozd se razteza vzdolž obale

lovorjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ babérSopomenke: lovorov
Povezane iztočnice: lovorjev list, lovorjev venec

2. (o snovi) ▸ babér

lovorov pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ babérSopomenke: lovorjev
Povezane iztočnice: lovorov list, lovorov venec

macesnov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ vörösfenyő
2. (izdelan iz macesnovega lesa) ▸ vörösfenyőfa, vörösfenyő

macêsnov (-a -o) adj. bot. di larice:
macesnov gozd lariceto
macesnova goba agarico (Agaricus)

maigreur [mɛgrœr] féminin mršavost, suhost; figuré pičlost, bornost

être d'une maigreur effrayante biti strašno mršav
maigreur des revenus pičli dohodki
maigreur d'une forêt boren gozd

malezijski pridevnik
(o Maleziji in Malezijcih) ▸ maláj, malajziaiPovezane iztočnice: malezijski ringit

malitiōsus 3, adv. -ē (malitia) zloben, zločest, hudoben, pokvarjen, nepošten, rovarski, kovarski, kovaren, spletkarski, lokav, zvijačen, lopovski: Fr., Gell., Aug., homo Ci., malitiosa iuris interpretatio Ci., agere dolose aut malitiose Ci.; Silva malitiosa L. (gr. ἡ ὕλη καλουμένη κακοῦργος) Hudodelski les, Zločinski gozd na Sabinskem (tako imenovan, ker je bil roparsko gnezdo).

mangrova samostalnik
1. botanika (drevo ali grm) ▸ mangrove
2. (območje) ▸ mangrove terület
Ta del delte je predel mlajše kolonizacije, kjer so šele pred nekaj desetletji osušili obširne mangrove in pridobili ozemlje, ki je primerno za kmetovanje. ▸ kontrastivno zanimivo A deltatorkolatnak ezt részét később gyarmatosították, itt csak néhány évtizeddel ezelõtt csapolták le a terjedelmes mangroveerdőket, és tették gazdálkodásra alkalmasra a területet.

mangrovov pridevnik
(o drevesu ali grmu) ▸ mangroveSopomenke: mangrovski

mangrovski pridevnik
1. (o drevesu ali grmu) ▸ mangroveSopomenke: mangrovov

2. (značilen za mangrovski gozd) ▸ mangrove
Mangrovski ekosistem postaja za svet čedalje pomembnejši tudi kot vir za pridobivanje morske hrane v prihodnosti. ▸ A jövőben a mangrove-ökoszisztéma világszerte egyre fontosabbá válik a tengeri táplálékok forrásaként.

Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

5. Marcia Marcija
a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. — Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. — Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.