Franja

knjíga libro m ; (zvezek) tomo m , volumen m

blagajniška (inventarna, mladinska, kuharska, pritožna) knjiga libro m de caja (de inventarios, juvenil, de cocina, de reclamaciones)
glavna (šolska, dostavna, najljubša, mašna) knjiga libro m mayor (de texto ali texto m escolar, de entregas, favorito, de misa ali misal m)
knjiga naročil libro de los pedidos
zabavna knjiga libro ameno
priročna knjiga manual m, tratado m
sanjska knjiga libro m (ali clave f) de los sueños
zemljiška knjiga catastro m, registro m de la propiedad
(filmska) snemalna knjiga guión m
knjiga za otroke libro para niños, libro infantil
govoriti kot knjiga hablar como un libro
to je zame knjiga s sedmimi pečati (fig) es un enigma para mí
sedeti vedno pri knjigah (fig) pasarse la vida (ali fam quemarse las cejas) estudiando
vnesti v knjigo (knjižiti) asentar
voditi knjige llevar (los) libros
vpisati v matično knjigo matricular, registrar

komandn|i (-a, -o) vojska Kommando- (modul die Kommandoeinheit); tehnika Schalt- (prostor die Schaltwarte, pult der Schalttisch, das Schaltpult, centrala die Schaltzentrale)
glavna komandna miza der Leitstand

kondenzacíjski (-a -o) adj. di, della condensazione:
megla je glavna kondenzacijska oblika vodne pare la nebbia è la principale forma di condensazione del vapore acqueo
kondenzacijska turbina turbina a vapore
kondenzacijske umetne smole materie plastiche policondensate

korenin|a¹ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Wurzel (dihalna Atemwurzel, glavna Hauptwurzel, hoduljasta Stelzwurzel, oporna Stützwurzel, oprijemalna Haftwurzel, Klammerwurzel, plezalna Kletterwurzel, prezračevalna Atemwurzel, primarna Primärwurzel, srčna Herzwurzel, Pfahlwurzel, zračna Luftwurzel); anatomija pri zobeh, laseh: die Wurzel (Zahnwurzel, Haarwurzel); tehnika, metalurgija pri litju: der Knochen
v kuhinji: peteršiljeva korenina die Petersilienwurzel
brez korenin wurzellos
tvorba korenin die Wurzelbildung
na lastnih koreninah (necepljen) wurzelecht
agronomija in vrtnarstvo z dobro izoblikovanimi koreninami mit kräftiger Wurzelbildung
imeti korenine (v) wurzeln (in)
odstraniti korenine abwurzeln
medicina zdravljenje korenine die Wurzelbehandlung
lotiti se zla pri korenini das/ein Übel an der Wurzel packen

krivk|a ženski spol (-e …) die Schuldige, die Schuldtragende
glavna krivka die Hauptschuldige

krȕnskī -ā -ō kronski: -a dobra kronska posestva; krunski savjet kronski svet; -o vijeće, veće = krunski savjet; -e kolonije; krunski svjedok glavna priča na sodni razpravi

kupol|a¹ ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura die Kuppel, der Kuppelbau; (kupolasta streha) das Kuppeldach; -kuppel (glavna Hauptkuppel, viseča Hängekuppel, na trompah Trompenkuppel)
figurativno meglena kupola nad mestom: die Dunstglocke
gradbeništvo, arhitektura cerkev/zgradba s kupolo die Kuppelkirche/ der Kuppelbau

ladj|a² ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura das Schiff (cerkvena Kirchenschiff, glavna Hauptschiff, Mittelschiff, križna Kreuzschiff, prečna Querschiff, stranska Nebenschiff, Seitenschiff, vzdolžna Langhaus)
s tremi/petimi ladjami dreischiffig/fünfschiffig

ládja (-e) f

1. nave; bastimento, battello:
ladja izpljuje la nave salpa
ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
potovati z ladjo viaggiare su una nave
nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
tonaža ladje tonnellaggio
čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
gusarska ladja nave corsara
petrolejska ladja nave petroliera
potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
vojna ladja nave da guerra
vesoljska ladja astronave
izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

2. rel., arhit. navata:
glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
določiti položaj ladje fare il punto
admiralska ladja nave ammiraglia
bojna ladja nave da battaglia
bolniška ladja nave ospedale
pren. cestna ladja macchinone
ladja dolge plovbe nave di lungo corso
matična (vojna)
ladja nave appoggio
zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
ladja gledališče showboat
ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
ladja za čiščenje morja spazzamare
ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers

lastnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Eigenschaft, -eigenschaft (glavna Haupteigenschaft, materiala Materialeigenschaft, letalna Flugeigenschaft, sušilna Trocknungseigenschaft, toplotna Wärmeeigenschaft, vozna Fahreigenschaft)

2.
tehnika lastnosti množina das Verhalten (vozne das Fahrverhalten)

3. (značilnost) das Merkmal

lastnóst (-i) f qualità; proprietà; tratto, caratteristica; virtù; natura; requisito:
imeti dobre, slabe lastnosti avere buone, cattive qualità
njegova glavna lastnost je delavnost la sua qualità principale è la diligenza
fizikalne in kemične lastnosti snovi proprietà fisiche e chimiche della materia
dedne lastnosti caratteristiche ereditarie
biol. pridobljene lastnosti proprietà acquisite
dobre, slabe lastnosti buone qualità, qualità negative

leading² [lí:diŋ] pridevnik
vodilen, glaven, prvi, najvažnejši, odločujoč

leading article uvodnik; ekonomija blago, ki naj privabi kupca
theat leading business glavne vloge
pravno leading case precedenčni primer
pravno leading counsel glavni zagovornik
gledališče leading lady (man) glavna igralka (igralec)
leading light luč v svetilniku; pogovorno vodilna osebnost, množina modri voditelji
navtika leading mark smerokaz
leading motive vodilni motiv (tudi glasba)
glasba leading note vodilni ton
pravno leading question načelno vprašanje
leading rein uzda
leading tone vodilni ton

libro moški spol knjiga; libreto; filmsko besedilo

libro ameno zabavna knjiga (roman ipd.)
libro bianco (diplomatska) bela knjiga
libro de caballerías viteški roman
libro de caja blagajniška knjiga
libro de cocina kuharska knjiga
libro de cuentos knjiga pravljic
libro diario (trg) dnevnik
libro de enseñanza učbenik
libro escolar šolska knjiga
libro en folio foliant
libro de inventarios inventarna knjiga
libro de lectura čitanka
libro de oraciones molitvenik
libro de los pedidos knjiga naročil
libro de reclamaciones pritožna knjiga
libro en rústica nevezana knjiga
libro (encuadernado) en tela (v platno) vezana knjiga
libro de texto šolska knjiga, učbenik
a libro abierto (gl) brez priprave (igrati)
tenedor de libros knjigovodja
llevar libros (trg) voditi knjige
teneduría de libros knjigovodstvo
libro mayor (trg) glavna knjiga

līmes -itis, m (iz adj. līmus 3 in *i-t idoč)

1. prečnica = prečna pot, omejek, meja, ozara ali griva (med njivami ali vinogradi): O., prodigunt in lutosos limites ac lustra Varr., semitas novosque limites in agro fieri non patiatur Col., l. decumanus Plin. glavna meja od vzhoda proti zahodu, l. transversus Plin. prečna meja od severa proti jugu, per limites foras itur ad agros Isid.

2. meton.
a) ozara kot (črta) mejnica, mejna črta, meja, mejišče, tudi mejnik: partiri limite campum V., saxum antiquum, ingens, … limes agro positus, litem ut discerneret arvis V., ultra limites clientium salis avarus H., quā potestate limites meos commoves? Tert.; pren.: benignitatis fines introrsus referre et illi minus laxum limitem aperire Sen. ph.; poseb. črta mejnica = α) smoter, namen, cilj: l. carminis Stat. β) razlika, razloček: iudicium brevi limite falle tuum O., quaedam perquam tenui limite dividuntur Q.
b) utrjena mejnica, meja, mejna črta, mejni nasip (med dvema deželama): penetrat interius, aperit limites Vell., limite acto T., Romanus limitem a Tiberio coeptum scindit T., cuncta inter castellum Alisonem ac Rhenum novis limitibus … permunita T.

3. posplošeno = sploh cestna črta, proga, cesta, pot, steza: l. Appiae L., extra portam est limes in gymnasium ferens L., eo limite signa extulerunt L., profectus inde transversis limitibus L. po stranpoteh, po stranskih poteh, l. latus L., lato te limine ducam V., laevo limite V. na levo, l. acclivis O., limite recto fugere O., fugientibus me pateant limites Cu.; pren.: si male dicitis, nostro gradiar limite Pl., quasi limes ad caeli aditum patet Ci., idem limes agendus erit O. isto pot bo treba hoditi = po istih sredstvih bo treba posegati.

4. metaf.
a) pot, svetli, ognjeni pramen kometov in drugih nebesnih teles: tum longo limite sulcus dat lucem V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem stella micat O., bolis vero perpetua ardens longiorem trahit limitem Plin., sectus in obliquum est lato curvamine limes O. živalski krog, zodiak, l. curvus O. mavrica.
b) struga: l. aquarum O., solito dum flumina currant limite O., haec lympha puellis avia secreti limitis una fluit Pr.
c) žila, črta na dragulju: nigram materiam distinguente limite albo Plin.
d) limites circi prehodi med sedeži v cirkusu: Tert.

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

livre¹ [livr] masculin knjiga

grand livre glavna knjiga
à livre ouvert brez priprave, z lista, gladko, tekoče
livre de lecture čitanka
livre de compte, de comptabilité računovodska knjiga
livre d'images slikanica
livre de chansons, (religion) de cantiques pesmarica
livre de chevet najljubša knjiga
livre foncier zemljiška knjiga
livre de cuisine kuharska knjiga
livre blanc, jaune (politique) bela, rumena knjiga
livre de bord ladijska knjiga
livre de caisse blagajniška knjiga
livre des hôtes knjiga gostov
livre d'inventaire inventarna knjiga
livre d'or zlata knjiga
livre scolaire šolska knjiga
livre relié vezana knjiga
livre pour la jeunesse mladinska knjiga
livre journal (commerce) dnevnik
livre d'occasion antikvarična knjiga
livre de prières molitvenik
livre spécialisé, technique strokovna knjiga
livre des recettes (ali des entrées), des dépenses knjiga dohodkov, izdatkov
amateur masculin de livres ljubitelj knjig
bureau masculin du livre foncier zemljiko knjižni urad
clôture féminin annuelle des livres (commerce) letni zaključek
échange masculin de livres zamenjava knjig
location féminin de livres izposojevanje knjig
loueur masculin de livres izposojevalec knjig
teneur masculin de livres knjigovodja
tenue féminin des livres (en partie double) (dvojno) knjigovodstvo
être sur le livre rouge biti na črni listi
arrêter, balancer, clôturer les livres (commerce) zaključiti knjige
inscrire dans, porter sur les livres vknjižiti, vnesti v knjige
sécher, pâlir sur les livres vedno pri knjigah čepeti

maēstro

A) m

1. mojster:
nel suo campo è un vero maestro na svojem področju je pravi mojster

2. učitelj; osnovnošolski učitelj:
maestro di ballo plesni učitelj
maestro di sci smučarski učitelj

3. mojster (obrtnik):
maestro muratore zidarski mojster
maestro d'ascia ladijski tesar
maestri comacini umet. comaschi

4. glasba dirigent:
maestro del coro zborovodja
maestro di cappella kapelnik

5. pren. vodja:
il divino Maestro relig. Jezus
Gran maestro Veliki mojster (v prostozidarstvu)
maestro di cerimonie ceremoniar
maestro di palazzo majordom

B) agg.

1. glaven:
strada maestra glavna ulica

2. mojstrski:
colpo maestro, mossa maestra mojstrska poteza

3.
albero maestro navt. glavni jambor

magistral, e, aux [-stral, stro] adjectif mojstrski; učiteljski, šolski; pedanten; gospodovalen, ukazovalen; familier silen, veličasten, kolosalen, prvovrsten

œuvre féminin magistrale mojstrsko, veličastno delo
ligne féminin magistrale glavna črta v planu
médicament masculin magistral zdravilo po zdravniškem receptu

main¹ [méin] pridevnik (mainly prislov)
glaven, najvažnejši, bistven, največji

by main (ali sheer) force z golo močjo
the main thing glavna stvar
to have an eye to the main chance delati v svojo korist, dobro poskrbeti zase

maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

à la maison doma, domov
maison d'accouchement porodnišnica
maison affiliée podružnično podjetje
maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
maison d'ameublement trgovina s pohištvom
maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
maison de banque bančno podjetje
maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
maison de campagne podeželska hiša
maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
maison de chasse lovska hiša
maison close bordel, javna hiša
maison de commission komisijska trgovina
maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
maison de convalescents okrevališče
maison de couture modni (šivalni) salon
maison d'éditions založba
maison d'éducation vzgojni zavod; internat
maison élevée stolpnica
maison d'enfants dom za otroke
maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
maison d'habitation stanovanjska hiša
maison individuelle individualna hiša
maison de jeu igralnica
maison jumelée hiša dvojček
maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
maison de maître gosposka hiša
maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
maison mitoyenne vrstna hiša
maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
maison de peuple županstvo
maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
maison de prêt zastavljalnica
maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
maisons en rangée vrstne hiše
maison de rapport najemninska hiša
maison religieuse samostan
maison de repos dom počitka, penzijon
maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
maison de santé zasebna klinika
maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
maison de sport športna trgovina
maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
maison de ville mestna hiša, rotovž
maison pour week-end (hiša za) vikend
ami masculin de la maison hišni prijatelj
fait à la maison doma pečen, domač
gens masculin pluriel de maison služinčad
gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
pâté masculin maison domača pašteta
règlement masculin de maison hišni red
tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
aller à la maison iti domov
avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda