Franja

ἀνα-κωκῡ́ω glasno (za)javkam, (za)vekam, zatulim; φθόγγον ὄρνιθος z glasom ptice (kakor ptica).

ἀνα-φωνέω glasno zakličem, vzkliknem, razglasim.

ἀν-οδῡ́ρομαι d. m. (glasno) se razjočem, zajavkam.

ἀν-οιμώζω poet. začnem tarnati, (glasno) vzdihujem.

ἀν-ολολύζω glasno zakričim (od veselja ali žalosti) 1. zavriskam. 2. oplakujem, objokujem koga. 3. razvnemam k veselju, izpodbujam Θήβας.

ἀν-ολοφῡ́ρομαι d. m. glasno plakam, javkam, objokujem.

ἀπο-κλαίω [fut. ἀποκλαύσομαι] 1. act. (glasno) objokujem τινά, zajočem, razjokam se, zjokam se; στόνον naplakam se. 2. med. objokujem, κακά svojo nesrečo.

ἀπ-ολοφῡ́ρομαι d. m. 1. glasno objokujem koga τί, τινά. 2. zadosti žalujem, objokujem.

αὐίαχος 2 [Et. ἀ cop. + ϝιαχή, gl. ἰαχή] ep. skupno, glasno kričeč.

ἀῡτέω ep. (samo praes. in impf.) 1. kričim, glasno kličem τινά. 2. zvenim, donim, αὖον zamolklo.

αὔω², ἀύω² ep. poet. [Et. ἀῡ́ω iz ajū-jo, iz klica ajū! prim. lat. iūbilum, iz klica jū! nem. jauchzen iz jūch! gršk. še ἀῡτέω, ἀῡτή istega pomena. – Obl. impf. αὖον, fut. ἀῡ́σω, aor. ἤυσα, ep. ἄυσα] kričim, glasno kličem, vpijem, zaženem bojni krik; τινά (po)kličem koga; o stvareh (za)zvenim, zazvenčim.

βαθυ-δῑνήεις 3 βαθυ-δῑ́νης, ου, ὁ (δίνη) ep. z globokimi vrtinci, glasno šumeč.

βαρύ-κτυπος 2 poet. glasno grmeč.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

βοάω [fut. βοήσομαι, aor. ἐβόησα itd.; ep. pr. βοάᾳ, βοόωσι, pt. βοόων; ep. ion. fut. βώσομαι, aor. ἔβωσα, ἐβωσάμην, ἐβώσθην, pf. pt. βεβωμένος] 1. intr. glasno kličem, kričim, odmevam, donim; bučim, κῦμα ποτὶ χέρσον pljuskam ob; μέγα, μακρά glasno, na daleč; μέλος oglasim se z, zapojem. 2. trans. a) glasno pokličem, opevam, slavim τινά, πρός τινα vpijem h komu NT; pass. pf. sem znan, sem slaven; b) oznanjam, zapovedujem βοηθεῖν, μὴ θεῖν.

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

βρῐ-ήπῠος 2 (βρίθω, ἠπύω) ep. glasno kričeč, rjoveč.

βρῡχάομαι d. p. [pf. βέβρῡχα s prez. pom., aor. ἐβρυχήθην] ep. poet. bučim, šumim, tulim, rjovem, glasno (za)kričim, (za)ihtim.

δια-βοάω 1. glasno kričim; διεβόων κατὰ σφᾶς αὐτούς kričali so vse vprek; med. kričim na vse grlo. 2. glasno oznanjam, slavim, poveličujem; pass. sem (postanem) znan ali slaven πρός τινα.

δια-πρύσιος 3 in 2 [Et. δια-πρύτjος, gl. πρύτανις] ep. in poet. predirajoč, presunljiv; očit, daleč (segajoč, viden, slišen). – neutr. sg. = adv. glasno, gromko.