Franja

abrir (pretekli deležnik: abierto) odpreti; (pre)lomiti, (raz)klati, (raz)deliti; preluknjati; preorati (zemljo); vrezati (v baker itd.); zbuditi (tek); razpisati (tekmovanje); določiti (cene); razširiti, razprostreti (krila)

abrir los brazos razširiti roke
abrir un comercio trgovino odpreti (začeti)
(fig) abrir la mano biti podkupljiv
abrir la marcha biti na čelu
abrir (el) paso, abrir calle prostor napraviti
abrir tanto ojo, abrir los ojos debelo (po)gledati
abrir un túnel predor zgraditi
en un abrir y cerrar de ojos kot bi trenil, v hipu
abre el día dan se zjasni
esta puerta abre mal ta vrata se slabo zapirajo
las ventanas abren al (ali sobre el) jardín okna se odpirajo na vrt
abrirse odpreti se (cvetje); komu svoje srce razkriti
abrirse paso preriniti se, pomagati si

Achsel, die, (-, -n) (Schulter) rama, (Achselhöhle) pazduha; Pflanzenkunde pazduha, zalistje; Achseln, pl , rame, pleča; die Achseln zucken skomigniti (z rameni); etwas auf die leichte Achsel nehmen ne jemati česa resno; jemanden/etwas über die Achsel ansehen gledati zviška na; etwas über die Achsel wegblasen vzeti zlahka; etwas auf seine Achseln nehmen vzeti na svoje rame, na svoja pleča

admittō -ere -mīsī -missum

I. pustiti, spustiti (spuščati), pospešiti gibanje čemu: equum admisit in Postumium L. pognal je konja proti ..., admissi equi O. dirjajoči, equo admisso ali equis admissis Ci., C. idr. v galopu dirjaje; od tod pesn.: admisso passu O. s hitrim korakom, admissae aquae O. deroče vodovje, admissa rota O. hitro, admissae iubae O. vihrajoče, unda se admittit O. se prosto spušča, arcus admittit aquam Tib.; pren.: quod semel admissum est Ci. je sproženo (začeto).

— II.

1. pripustiti (pripuščati), spustiti (spuščati), pustiti (puščati) kam (naspr. arcere): tum demum admissi stagna ... revisunt V., adm. legatum hostium in cubiculum Ci., hominum multitudinem in domum Ci., domum ad se filium N., lucem in thalamos O., aliquem fenestrā O. ali per fenestram Petr., aliquem regnis suis (= in regna sua) O., aliquem in (ad) conspectum suum (predse) Suet., Iust.; s sup.: spectatum adm. H. pustiti gledati; pren.: ante fores stantem dubitas admittere famam Mart.; pren.: numquam ad consilium casus admittitur Ci, adm. precationem L. ozirati se na prošnjo, neque ante preces admissae, quam iurarent T ni jim bilo prej prisluhnjeno, condiciones vix auribus (ad aures) adm. L pustiti povedati, aliquid ad animum adm. L. k srcu si vzeti (jemati), adm. solacia Plin. iun. pustiti se tolažiti; jur. pripustiti (pripuščati) koga k čemu, pustiti koga, da nastopi (prevzame, v posest dobi) kaj: adm. aliquem ad (in) possessio- nem, ad hereditatem, ad legatum Icti.

2. occ.
a) v avdienco pustiti (puščati) (naspr. arcere, excludere): Casino salutatum veniebant; admissus est nemo Ci., nec quemquam (Caesar) admisit Ci. ni sprejel, nemo enim sine hoc (chiliarcho) admittitur N., admitti eum rex protinus iussit Cu.
b) spustiti (spuščati) koga k čemu kot udeleženca, spreje(ma)ti ga k čemu: aliquem ad consilium Ci., ad colloquium C., Nisus et Euryalus admittier (= admitti) orant (sc. ad consilium) V., admitti ad officium (v službo) N., admitti horum in numerum N. sprejet biti; (o učitelju) kot poslušalca pustiti (puščati) koga zraven, dovoliti mu pristop: Diogenes grammaticus ... venientem eum ... non admiserat Suet.; od tod pren. tudi: admittere apium ad cibos Plin. jemati, rabiti.
c) (o vlačugah) pustiti (puščati) moškega nase: ad se virum Pl., aliquem Pr.
č) pripuščati živali k plemenitvi, samce pustiti (puščati) plemeniti: sues Varr., canes Varr. ap. Non., verrem Plin., equas Varr., Plin. ali equas asino Varr. ap. Non. spuščati pod, arietes ovibus, admissarium veneti Col. ali equum equae Iust. ali asinum in equas Dig.; tudi o samici = pripustiti (pripuščati) samca k plemenitvi: admittere ad concubitum dedignatur contumax gallina Col; od tod pren. drevesa cepiti: qui ver probant, ab aequinoctio statim admittunt Plin.

3. pren.
a) dopustiti (dopuščati), privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati): litem iudices non admittunt Ci., adm. religiones Ci., non admittit hoc idem veritas Q., admittis exemplum? T., non admissuro, quominus expeditus ... vallum molientes adgrederetur T.; poseb. avgursko: aves admittunt Pl., L. obetajo ugoden uspeh.
b) kaj zagrešiti, zakriviti, storiti (kaj kaznivega); reklo: admittere hoc delictum in me Ter., culpam in se Ter., quod in me facinus admisi? Ci., adm. in te tantum facinus Ci.; z zamolčanim refleksivnim razmerjem: adm. dedecus, facinus, flagitium, maleficium Ci., scelus N., insignia scelera T., stuprum cum aliquo T., incestum cum aliqua Suet.; s predikatnim acc.: non adm. veneficium impunitum Gell.; z adv.: aliquid foede admissum Lucr., male admissa defendere T. zločine. — Od tod subst. pt. pf. admissum -ī, n pregrešek, krivda: indicia facti etiam nullo admisso consequi possunt Ci., tale admissum L., admissa gentis O., admissa Poppaeae T.

Opomba: Sinkop. inf. pf. act. admīsse: Pl.

adorazione f

1. relig. čaščenje:
essere, stare in adorazione davanti a qcn., qcs. pren. koga, kaj zaneseno gledati, občudovati

2. oboževanje:
ha un'adorazione per sua madre obožuje mater

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

alto²

A) agg.

1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno

3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč

4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne

6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere

7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona

8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede

9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga

10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk

B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

C) avv.

1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti

2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti

3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!

ammirato agg.

1. občudovalen, občudujoč; očaran:
guardare ammirato uno spettacolo očarano gledati predstavo

2. redko začuden, presenečen

angry [ǽŋgri] pridevnik (angrily prislov) (at, with, about)
jezen, razdražen, srdit; vnet, boleč

to be angry with s.o. for s.th. jeziti se na koga zaradi česa
to get (ali become, grow) angry razjeziti se
to make angry razjeziti, razdražiti
to have an angry look jezno gledati
the angry sea razburkano morje

Anschauung, die, (-, -en)

1. nazor, gledanje, naziranje, Philosophie zor, nazor; eine andere Anschauung haben über biti drugega mnenja, drugače gledati na; aus eigener Anschauung (kennen) iz lastne izkušnje; zur Anschauung bringen predočiti

appréhension [-apreɑ̃sjɔ̃] féminin bojazen, strah

ne pas cacher ses appréhensions ne skrivati svoje bojazni
envisager l'avenir avec appréhensions s strahom gledati v bodočnost

askance [əskǽns] prislov
po strani; poševno; škilasto
figurativno zaničevalno, sumničavo, nezaupljivo

to look (ali glance, view) askance at s.o. po strani sumničavo, z zaničevanjem koga gledati

askew [əskjú:] prislov
po strani, poševno

to look askew at s.o. po strani koga gledati

asomar pokazati (se)

asomarse po-, pri-kazati se, pojaviti se
asomar a (por) la ventana skoz okno (po)gledati

aspékt (-a) m

1. (vidik) aspetto, punto di vista, visuale:
gledati na problem z različnih aspektov considerare i diversi aspetti di un problema

2. (podoba, videz) aspetto

3. astr. aspetto

4. lingv. (glagolski vid) aspetto verbale

astrazione f abstrakcija, odmišljanje:
fare astrazione da qcs. ne gledati na kaj, ne upoštevati česa

atlas samostalnik
1. (knjiga zemljevidov) ▸ atlaszVeselje imam doma gledati v atlas in si predstavljati vse te dežele sveta. ▸ Szeretem otthon az atlaszt nézegetni, és elmélkedni világ országairól.
Knjigarne ne bodo preživele samo s kuharicami in atlasi! ▸ A könyvkereskedések nem fognak megélni csupán receptkönyvekből és atlaszokból.

2. (zbirka iz neke stroke) ▸ atlaszNapisan je v poljudnem jeziku in v obliki barvnega ilustriranega atlasa. ▸ Közérthető nyelven, színes, illusztrált atlasz formájában íródott.
3. (blago) ▸ atlasz
Okrog vratu je zategnila trak iz belega atlasa. ▸ Atlaszból készült szalagot kötött a nyakába.
Najbrž radi čutite dotik mehkega atlasa ali čiste svile, morda pa tudi žameta. ▸ Valószínűleg szereti a puha szatén vagy a tiszta selyem, esetleg a bársony tapintását.
Oblečena je bila v domačo haljo brez rokavov iz modrega atlasa. ▸ Kékszínű atlaszból készült ujjatlan háziköntöst viselt.

4. medicina (vretence) ▸ atlasz, fejgyámOtrokom, ki jim naravnam atlas, se potlej ne morejo razviti bolezni zaradi izpahnjenega vretenca. ▸ Azoknál a gyermekeknél, akiknél a helyére rakom az atlaszt, nem alakulhatnak ki a csigolya elmozdulásából eredő betegségek.
Ko je atlas na svojem mestu, možgani končno lahko delujejo nemoteno. ▸ Amikor az atlasz végre helyén van, az agy zavartalanul tud működni.

5. geometrija (o topološki ploskvi) ▸ atlasz
Po definiciji mnogoterosti ima X števen atlas. ▸ A sokaság meghatározása szerint X-nek megszámlálható atlasza van.
Prostor G je p-adična analitična mnogoterost, če na njem obstaja atlas. ▸ A G-tér p-adikus analitikus sokaság, ha létezik rajta atlasz.

6. tudi z veliko začetnico (avto) ▸ Atlas

7. (v arhitekturi) ▸ Atlasz

aufsehen^* pogledati navzgor, dvigniti oči; figurativ aufsehen zu spoštljivo gledati/obravnavati

Auge, das, (-s, -n) oko; Pflanzenkunde očesce, oko; beim Hammer: uho; auf Würfeln, Karten: pika, točka, vrednost v točkah, auf der Suppe (Fettauge) cinek; das Auge des Gesetzes oko postave; die Augen [offenhalten] offen halten paziti, gledati; die Augen zudrücken/zumachen mižati; die Augen anstrengen napenjati oči; ein Auge riskieren na hitro/skrivaj pogledati; ganz Auge sein biti pozoren, pozorno gledati; ein Auge haben auf paziti na, zanimati se za, vreči oko na; spodleteti; keine Augen haben für ne imeti občutka za; seinen Augen nicht trauen ne verjeti svojim očem; so weit das Auge reicht do koder sega oko; jemandem Augen machen spogledovati se z
an: an den Augen ablesen brati iz oči
aus: aus den Augen verlieren izgubiti iz oči; aus den Augen, aus dem Sinn izpred oči, iz misli
in: im Auge behalten opazovati; ins Auge fassen opazovati; načrtovati, razmišljati o; ins Auge springen pasti v oči, biti opazen; ins Auge gehen imeti nezaželene posledice; im Auge haben imeti pred očmi, predočiti si
mit: mit bloßem Auge s prostim očesom; mit offenen Augen z odprtimi očmi; mit den Augen verschlingen požirati z očmi; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti
unter: unter vier Augen med štirimi očmi; unter meinen Augen pred mojimi očmi; unter die Augen treten stopiti/priti pred oči
vor: vor/unter meinen Augen pred mojimi očmi; vor Augen haben imeti pred očmi, predočiti si; vor Augen halten/führen predočiti (si); mir wurde schwarz vor den Augen stemnilo se mi je pred očmi

autour¹ [otur] préposition, adverbe okoli, okrog

autour de okrog, okoli
la fusée est dans l'orbite de la Lune et tourne maintenant autour raketa je v orbiti Lune in se sedaj vrti okrog (nje)
la Terre tourne autour du Soleil Zemlja se vrti okrog Sonca
faire cercle tout autour de quelqu'un koga popolnoma obkrožiti, obkoliti
gagner autour de 1000 dinars zaslužiti okrog 1000 dinarjev
regarder autour de soi (po)gledati okrog sebe
tourner autour du pot (figuré) hoditi okoli kot mačka okoli vrele kaše, ne iti neposredno k predmetu

avārus 3, adv. -ē (predklas. avāriter: Pl., Ca. et Quadr. ap. Non.) (aveō1)

1. lakomen, denarja lakomen, pohlepen, skop: agricola V., homo avarus et furax Ci., minime avara coniux Ci., avarus erat? immo etiam semper liberalissimus munificentissimusque fuit! Ci., avariores magistratus Ci., homo avarissime..., redde bona sodalis filio Ci., nihil avare, nihil iniuste esse faciendum Ci., ubi multa avare facta videbitis Ci. z dobičkaželjnim namenom, iz dobičkaželjnosti, multa crudeliter avareque facere N. mnogo grozovitosti storiti iz lakomnost, quo crudelius avariusque in Graecia bellatum L., neglegenter se et avare agentes Eutr.; enalaga: avarus animus O., factum Ci., manus O., Cu., fraus H. skopuška, spes H. brezmerna, litus V. kjer prebivajo lakomniki, adulationes Plin. iun. Od tod subst.
a) avārus -ī, m lakomnik, lakomnež, skopuh, stiskač: quantum discordet parcus avaro H., semper avarus eget H., pro avaro parcum vocemus Q., dives avarus Sen. ph.; v komp.: si quis avarior vivit H. večji skopuh; v pl.: avari... verae laudis gustatum non habent Ci.
b) avārae -ārum, f lakomne deklice: Tib.

2. pren. pohlepen česa, poželjiv, nenasiten: Acheron V., mare H., venter H. lačen, ignis Pr., fata O., avarius exigere opus quam pensiones Col. pazljiveje gledati na..., horas suas avarissime servare Sen. ph. zelo skopariti s svojimi urami; pesn. in poklas. z objektnim gen.: animus laudis avarus H., Grai praeter laudem nullius avari H., pecuniae alienae non appetens, suae parcus, publicae avarus T., milites caedis avari Cl.: z ab (glede na...): avarissimus ab istis prodigiis Sen. ph.