Franja

toskáščina ž toskanski govor

Traueransprache, die, žalni govor

Trauerrede, die, žalni govor

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

valediction [vælidíkšən] samostalnik
poslovitev, poslovilne besede, poslavljanje
ameriško poslovilni govor (ob podelitvi akademske stopnje); valedikcija

valedictorian [vælidiktɔ́:riən] samostalnik
učenec ali študent, ki ima poslovilni govor (pri zaključni proslavi v šoli ali kolidžu)

valedictory [vælidíktəri]

1. pridevnik
poslovilen; poslavljajoč se

valedictory address poslovilen nagovor

2. samostalnik
(= valedictory speech) poslovilen govor, poslovilne besede, valedikcija

ventriloquia f govor iz trebuha

ventrilōquio m (pl. -qui) govor iz trebuha

Wahlrede, die, (pred)volilni govor

žlabudrávščina ž brbljanje, brbljav, brbljiv govor: otroška žlabudravščina

a veznik

1. vendar, ampak: doch sogar (a še strokovnjak komaj ve za to doch sogar ein Fachmann kennt das kaum); doch nur (berem že, a le kriminalke ich lese schon, doch nur Krimis)
a ne X doch kein X (besede, a ne dejanja Worte, doch keine Taten)

2. a zdaj und nun (prej so ga slavili, a zdaj … früher wurde er gefeiert, und nun …)

3. ampak: aber (majhen, a dober klein, aber fein; kratek, a strupen govor eine kurze, aber giftige Rede)
a (le) zakaj aber warum (denn)

abborracciare v. tr. (pres. abborraccio) narediti površno, zmašiti, skrpucati:
abborracciare un discorso, una pagina površno sestaviti govor, površno napisati stran

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

admīsceō -ēre -mīscuī -mīxtum (-mīstum)

I.

1. primesiti, primeša(va)ti: tunsum gallae saporem V., mortiferum vitali L., aquae admixtus calor Ci., admixto calore Ci.

2. pren.
a) pridoda(ja)ti, pridružiti (pridruževati): cum constituisset deus bonis ... mundum explere, mali nihil admiscere Ci., versum orationi Ci. vplesti v govor, his (legionibus) milites admiscere C., funditoribus sagittarios Cu., caput cremato iam corpori T.; in illis veteribus nostris multa admixta ex intima philosophia Ci.; abs.: admiscerenturne plebei L.
b) koga v kaj vmeša(va)ti, vplesti (vpletati), zaplesti (zapletati): ne te admisce Ter., ad id consilium admiscear? Ci., Trebatium vero meum quod isto (adv.) admisceas, nihil est Ci. ep.

— II. kaj s čim namešati, zmešati: quod (genus radicis) admixtum lacte C., aër calore admixtus Ci.; pren.: urbes maritimae admiscentur novis sermonibus Ci. se seznanjajo, hoc cum iis rationibus admisceri nolo Ci. — Od tod adj. pt. pf. admīxtus 3 namešan, zmešan, mešane osnove, neenoten: nihil animis admixtum, nihil concretum ... nihil duplex Ci., cum simplex animi natura esset neque haberet in se quidquam admixtum Ci.

aggrovigliato agg.

1. spleten, prepleten

2. pren. zapleten:
un discorso aggrovigliato zapleten govor

agressif, ive [-sif, iv] adjectif napadalen, agresiven, izzivalen

discours rn agressif agresiven govor

amplificō -āre -āvi -ātum (amplus in facere)

1. razširiti (razširjati), množiti, pomnožiti (pomnoževati), večati, poveč(ev)ati, poviš(ev)ati: urbem Ci., L., civitatem, rem publ., divitias, opes, patrimonium, pretium Ci., fortunam Ci. izboljšati, sonum Ci., ojačiti, numerum senatūs Val. Max.

2. pren. (po)večati, poviš(ev)ati, povzdigniti (povzdigovati), povelič(ev)ati (naspr. minuere, attenuare, infirmare): dolorem, voluptatem, facultatem disserendi, gloriam, dignitatem Ci., auctoritatem Ci., C., virtutem suis laudibus Ci., virtutem alicuius Vell., a populo Rom. semper sum amplificatus Ci., pauci honore et gloria amplificati Ci.; occ. ret.
a) bolj na svetlo postaviti, zviš(ev)ati: aliquid dicendo amplificare atque ornare, ampl. rem ornando Ci., ornare patriam et amplificare Plin. iun.
b) (govor) vznesti (vznašati): orationem Ci., Q.

ampoulé, e [ɑ̃pule] adjectif napihnjen, nadut, nenaraven, emfatičen; žuljev (roka)

tenir un discours ampoulé imeti emfatičen govor

Antritts- nastopni (Antrittsrede nastopni govor; Antrittsvorlesung nastopno predavanje)