Franja

Zadetki iskanja

  • Trauerrede, die, žalni govor
  • tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

    1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

    2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

    3. meton.
    a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
    b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
    c) vznesen, doneč govor: Prud.
  • valediction [vælidíkšən] samostalnik
    poslovitev, poslovilne besede, poslavljanje
    ameriško poslovilni govor (ob podelitvi akademske stopnje); valedikcija
  • valedictorian [vælidiktɔ́:riən] samostalnik
    učenec ali študent, ki ima poslovilni govor (pri zaključni proslavi v šoli ali kolidžu)
  • valedictory [vælidíktəri]

    1. pridevnik
    poslovilen; poslavljajoč se

    valedictory address poslovilen nagovor

    2. samostalnik
    (= valedictory speech) poslovilen govor, poslovilne besede, valedikcija
  • ventriloquia f govor iz trebuha
  • ventrilōquio m (pl. -qui) govor iz trebuha
  • Wahlrede, die, (pred)volilni govor
  • žlabudrávščina ž brbljanje, brbljav, brbljiv govor: otroška žlabudravščina
  • a veznik

    1. vendar, ampak: doch sogar (a še strokovnjak komaj ve za to doch sogar ein Fachmann kennt das kaum); doch nur (berem že, a le kriminalke ich lese schon, doch nur Krimis)
    a ne X doch kein X (besede, a ne dejanja Worte, doch keine Taten)

    2. a zdaj und nun (prej so ga slavili, a zdaj … früher wurde er gefeiert, und nun …)

    3. ampak: aber (majhen, a dober klein, aber fein; kratek, a strupen govor eine kurze, aber giftige Rede)
    a (le) zakaj aber warum (denn)
  • abborracciare v. tr. (pres. abborraccio) narediti površno, zmašiti, skrpucati:
    abborracciare un discorso, una pagina površno sestaviti govor, površno napisati stran
  • aggrovigliato agg.

    1. spleten, prepleten

    2. pren. zapleten:
    un discorso aggrovigliato zapleten govor
  • agressif, ive [-sif, iv] adjectif napadalen, agresiven, izzivalen

    discours rn agressif agresiven govor
  • amplificō -āre -āvi -ātum (amplus in facere)

    1. razširiti (razširjati), množiti, pomnožiti (pomnoževati), večati, poveč(ev)ati, poviš(ev)ati: urbem Ci., L., civitatem, rem publ., divitias, opes, patrimonium, pretium Ci., fortunam Ci. izboljšati, sonum Ci., ojačiti, numerum senatūs Val. Max.

    2. pren. (po)večati, poviš(ev)ati, povzdigniti (povzdigovati), povelič(ev)ati (naspr. minuere, attenuare, infirmare): dolorem, voluptatem, facultatem disserendi, gloriam, dignitatem Ci., auctoritatem Ci., C., virtutem suis laudibus Ci., virtutem alicuius Vell., a populo Rom. semper sum amplificatus Ci., pauci honore et gloria amplificati Ci.; occ. ret.
    a) bolj na svetlo postaviti, zviš(ev)ati: aliquid dicendo amplificare atque ornare, ampl. rem ornando Ci., ornare patriam et amplificare Plin. iun.
    b) (govor) vznesti (vznašati): orationem Ci., Q.
  • ampoulé, e [ɑ̃pule] adjectif napihnjen, nadut, nenaraven, emfatičen; žuljev (roka)

    tenir un discours ampoulé imeti emfatičen govor
  • Antritts- nastopni (Antrittsrede nastopni govor; Antrittsvorlesung nastopno predavanje)
  • apparat [apara] masculin sijaj, blišč, razkošje, pomp

    faire tout avec apparat vse s pompom delati
    se faire en grand apparat z velikim pompom, zelo slovesno se (iz)vršiti
    discours masculin d'apparat svečan govor
    dîner masculin, tenue féminin d'apparat svečana večerja, obleka
  • articolato agg.

    1. gibljiv, premičen

    2. zgloben, členast:
    autobus articolato zglobni avtobus

    3. pren. jasen, tekoč, živahen (govor, spis):
    periodo ben articolato tekoč, lahkoten stavek

    4. razločno izgovorjen, artikuliran:
    suono articolato artikuliran glas
    linguaggio articolato artikuliran govor

    5. geogr. členovit, razčlenjen:
    costa articolata razčlenjena obala

    6. jezik s členom:
    preposizione articolata predlog s členom
  • artikuliranje samostalnik
    1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálás
    artikuliranje stališč ▸ álláspontok artikulálása
    artikuliranje zahtev ▸ követelések artikulálása
    artikuliranje interesov ▸ érdekek artikulálása
    pisno artikuliranje ▸ írásos artikulálás
    Svoboda pomeni neodvisnost in možnost artikuliranja lastnih prepričanj in misli. ▸ A szabadság a függetlenséget, illetve a saját meggyőződések és gondolatok artikulálásának képességét jelenti.

    2. (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikulálás, artikuláció
    artikuliranje konzonantov ▸ konzonánsok artikulálása
    Valižanski govor sega od tekočega, živahnega artikuliranja do nadute napihnjenosti. ▸ A walesi beszéd a folyékony, élénk artikulációtól a túlzó nagyképűségig terjed.

    3. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikulálás
    Odpreti je treba možnost artikuliranja in primerjanja različnih opcij, izhodišč in pristopov. ▸ Lehetőséget kell adni a különböző opciók, álláspontok és megközelítések artikulálására.
  • attentō (adtentō), bolje attemptō (adtemptō), -āre -āvī -ātum

    1. (p)otipa(va)ti: arcum digitis Cl. poskušati napeti.

    2. pren.
    a) poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem: ut praeteriri omnino fuerit satius quam attemptatum deseri Ci., attemptata defectio L., att. ruinam alicuius manu sua (v pripovedovanju) Val. Max., argumentorum locos singulos Q., (Cicero) locos laetiores attentavit et quasdam sententias invenit T.
    b) poskusiti (poskušati) zapeljati ali zavesti koga v kaj, lotiti se koga s podkupovanjem, podkupiti (podkupovati) koga: omnium inimicos, Capuam Ci., classem suam attemptatam sensit Ci.
    c) sovražno prije(ma)ti koga, lotiti se koga, napasti (napadati) koga: quae aegritudo... mentem attemptat tuam? Pac. ap. Non., aliquid linguā Ci., ne compositae orationis insidiis sua fides attemptetur Ci. da... govor ne zaplete njegove lahkovernosti v zanke, mecum facientia iura adtemptas H. kratiš, att. alicuius testamentum Val. Max. izpodbijati, patriam nefarie Val. Max., vi attemptantem acriter reppulerat T., att. aliquem bello Stat., pudicitiam Icti. ali uxorem alienam Aug. poskušati omadeževati, annonam Icti. podražiti.