Franja

Zadetki iskanja

  • sonné, e [sɔne] adjectif o-, na-znanjen z zvoncem; dokončan, završén, minul; familier prismojen; omamljen

    un garçon un peu sonné malo prismojen fant
    boxeur masculin sonné od udarca omamljen boksar
    il est midi sonné, trois heures sonnées poldan, tri je proč
    (figuré, familier)

    c'est midi sonné piepozno je
  • souverainement [suvrɛnmɑ̃] adverbe suvereno; neomejeno; nad vse, skrajno; brezprizivno

    garçon masculin souverainement intelligent izredno inteligenten fant
    décider souverainement odločiti z neomejeno oblastjo, brezprizivno
  • spaccato

    A) agg.

    1. pren. očiten; izrezan:
    il ragazzo è suo padre spaccato fant je izrezan oče

    2. pren. toskansko izrazit, čist, pravi, pravcat:
    parlare fiorentino spaccato govoriti čisto florentinščino

    B) m tehn. prerez
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • sŕčen de (ali du) cœur, cardiaque; cordial, sincére; courageux, brave, vaillant, intrépide

    srčna bolezen affection ženski spol (ali maladie ženski spol) du cœur (ali cardiaque), cardiopathie ženski spol
    srčni bolnik cardiaque moški spol
    srčna dobrota bonté ženski spol de cœur
    srčni fant (karta) valet moški spol de cœur
    srčni infarkt (medicina) infarctus moški spol du myocarde
    srčna kap crise ženski spol cardiaque
    srčni krč (medicina) angine ženski spol de poitrine
    srčne nadloge, težave troubles moški spol množine cardiaques
    srčna mišica (anatomija) myocarde moški spol
    vnetje srčne mišice myocardite ženski spol
    srčna napaka vice moški spol (ali défaut moški spol, lésion ženski spol) du cœur (ali cardiaque)
    srčni šum (medicina) souffle moški spol cardiaque
    srčni toni (medicina) bruits moški spol množine du cœur
    srčna zadeva affaire ženski spol de cœur
    srčno dober très bon, qui a un cœur d'or
    to je njegova srčna želja c'est son plus grand (ali plus cher) désir
    srčna hvala merci de tout cœur, un grand merci
    srčne pozdrave (v pismu) cordiales salutations, (mes ali sincères) amitiés, (bien) cordialement, bien à vous
  • sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

    srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
    srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
    srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
    srčna žila aorta f
    srčna kri sangre f del corazón
    srčni krč (med) angina f de pecho
    srčna kap ataque m de apoplejía
    srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
    srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
    srčna zaklopka válvula f cardíaca
    srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
    srčna mišica miocardio m
    vnetje srčne mišice miocarditis f
    srčna bol (med) cardiopatía f
    srčna vodenica hidropesía f del corazón
    srčni ton (med) tono m cardíaco
    srčna slabost debilidad f cardíaca
    specialist za srčne bolezni cardiólogo m
    srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
    srčni šum (med) soplo m cardíaco
    srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
    srčni prekat ventrículo m (del corazón)
    srčna napaka defecto m cardíaco
    srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
    srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
    srčna dobrota bondad f de corazón
    srčni fant (karta) sota f de corazones
    srčna muka gran tormento m
    srčna zadeva asunto m amoroso
    srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente
  • srčev (-a, -o) karta: Herz- (as das [Herzas] Herzass, dama die Herzdame, fant der Herzbube, kralj der Herzkönig, dvojka die Herzzwei, sedmica die Herzsieben)
  • srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
    srčni prijatelj der Busenfreund
  • strada f

    1. cesta; pot:
    strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    strada deserta, solitaria samotna cesta
    strada battuta, frequentata prometna cesta
    strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
    strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
    strada carrozzabile, camionabile vozna pot
    strada maestra glavna cesta
    strada mulattiera tovorna pot
    strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
    strada ferrata železnica
    circolazione, traffico su strada cestni promet
    codice della strada avto cestnoprometni predpisi
    corsa su strada šport cestna vožnja
    gara fuori strada šport terenska vožnja
    attraversare la strada prečkati cesto
    dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
    tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

    2. pot:
    strada facendo spotoma
    a un'ora di strada uro hoda daleč
    uomo della strada človek z ulice, navaden človek
    andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
    andare per la propria strada iti svojo pot
    divorare la strada avto požirati cesto, drveti
    essere sulla buona strada biti na dobri poti
    essere a metà strada biti na pol poti
    fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
    un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
    incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

    3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
    andare fuori strada zaiti s prave poti
    andare per la propria strada iti svojo pot
    cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

    4. pren. cesta; stranpot:
    buttarsi, darsi alla strada postati baraba
    crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
    mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

    5. slabš.
    di strada, da strada pocesten:
    donna, donnaccia di strada pocestnica
    ladro di strada razbojnik
    parole da strada prostaško govorjenje
    ragazzo di strada pobalin

    6. pot, prehod (tudi pren.):
    aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
    farsi strada uveljaviti se, zmagati:
    la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
    fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
    fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

    7. pren. pot, način, sredstvo:
    non c'è altra strada ni druge poti

    8. ekst. astr. orbita, tir, pot
    PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
    la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
  • strapping1 [strǽpiŋ] pridevnik
    čvrst, krepak, stasit, postaven; izredno velik, kolosalen, monstrozen

    a strapping fellow stasit mladenič, fant od fare
    a strapping girl brhko dekle
  • štírna (-e) pog. (šterna) pozzo:
    voda iz štirne acqua del pozzo
    pren. fant je zabit kot štirna il ragazzo è uno stupidone, pog. un minchione, nareč. un pirla, vulg. un coglione
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tenace [téneis, -nis] samostalnik
    (karte) kombinacija najboljše karte in tretje najboljše karte iste barve

    major tenace as in dama
    minor tenace kralj in fant
    double tenace as, dama in desetka
  • téžji (-a -e)

    A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
    težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
    policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
    fant je težji primer è un ragazzo difficile

    B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
    ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
    od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile
  • adv. proprio; ○:
    to je bil jezen, ko je ugotovil prevaro quando scoprì l'inganno montò su tutte le furie
    pren. to ti je fant un giovanotto proprio in gamba
    to ti je goljuf è proprio un gaglioffo
  • tréba adj. inv. (v predik. rabi)

    1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
    pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
    naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
    včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

    2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
    konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

    3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
    dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

    4. aver bisogno:
    povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

    5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
    postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
    samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
    fant kot je treba un ragazzo perbene
    meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
    pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • uporáben (-bna -o) adj.

    1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
    uporabne ideje idee utili
    uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
    fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale

    2. servibile, agibile:
    stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile

    3. applicato:
    uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. uporabna vrednost valore d'uso
    jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità
  • ustvárjen (-a -o) adj.

    1. creato, fatto, prodotto

    2. ekst. fatto, tagliato:
    fant je kot ustvarjen zanjo il giovane è come fatto (su misura) per lei
  • vlomiti glagol
    (na silo vstopiti) ▸ betör, feltör
    storilec vlomi ▸ tettes betör
    tat vlomi ▸ tolvaj betör
    vlomiti v hišo ▸ házba betör
    vlomiti v stanovanje ▸ lakásba betör
    vlomiti v vikend ▸ hétvégi házba betör
    vlomiti v skladišče ▸ raktárba betör
    vlomiti v trgovino ▸ üzletbe betör
    vlomiti v avto ▸ feltöri az autót
    poskušati vlomiti ▸ betörni próbál
    vlomiti sredi noči ▸ az éj közepén betör
    vlomiti čez dan ▸ napközben betör
    vlomiti med vikendom ▸ hétvégén betör
    vlomiti ključavnico ▸ zárat feltör
    ponoči vlomiti ▸ éjjel betör
    zjutraj vlomiti ▸ reggel betör
    popoldne vlomiti ▸ délután betör
    Pred njim je stal 15-letni fant, ki je vlomil v skladišče. ▸ Egy 15 éves fiú állt előtte, aki betört a raktárba.
    Medtem ko je Urban stražil, je Primož z izvijačem vlomil v avto. ▸ Miközben Urban örködött, Primož egy feszítővassal feltörte az autót.
  • zaletávati se (-am se) | zaletéti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. sbattere contro, cozzare contro

    2. zaleteti se prendere la rincorsa

    3. agire avventatamete, sconsideratamente

    4. pren. attaccare aspramente:
    članek se zaletava v zadnjo odločitev vlade l'articolo attacca duramente l'ultima scelta del governo
    fant se zaletava v vsako dekle il ragazzo molesta proprio la prima ragazza che incontra

    5. zaleteti se (priti kot tujek v grlo in sprožiti kašelj) andare di traverso:
    grižljaj se mu je zaletel il boccone gli era andato di, per traverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zaleteti se z glavo v zid volere ad ogni costo l'impossibile
    pren. vulg. v zid se zaleti e va' al diavolo!