Franja

Zadetki iskanja

  • boljš|i [ó] (-a, -e) besser, Besser- (položaj die Besserstellung); höher, stärker, Mehr- (ponudba das Mehrgebot, ponudnik der Mehrbieter)
    boljša polovica die bessere Hälfte
    boljša stran/plat die bessere Seite, die Schokoladenseite
    boljši dnevi bessere Tage
    boljši gospod ein besserer Herr
    boljša družba die bessere Gesellschaft
    biti boljš besser sein, überlegen sein
    (biti) neprimerno boljš kot (jemandem/etwas) haushoch überlegen (sein)
    boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
  • bonitetna agencija stalna zveza
    finance (družba za ocenjevanje poslovanja) ▸ hitelminősítő intézet
    Slovenija ima danes eno najvišjih razlik med ocenami posameznih bonitetnih agencij med vsemi državami. ▸ Ma az összes ország közül Szlovéniánál jelentkezik az egyik legnagyobb a különbség az egyes hitelminősítők között.
  • borza vrednostnih papirjev stalna zveza
    finance (gospodarska družba) ▸ értékpapírtőzsde
  • bubble1 [bʌ́bl] samostalnik
    mehurček; žuborenje; šumotanje
    figurativno ničvredna stvar, prazne marnje
    arhaično sleparstvo

    bubble gum vrsta žvečilnega gumija
    bubble level tehnično vodna tehtnica, libela
    to prick the bubble odkriti sleparstvo
    this bubble world ta ničev svet
    bubble company sleparska družba
  • bull2 [bul] samostalnik
    bik, samec velikih sesalcev; borzni špekulant; središče tarče
    sleng nesmisel
    sleng vohun, policaj; nerodnež

    like a bull in a china shop skrajno neroden
    (Irish) bull nesmisel
    John Bull utelešen značaj angleškega naroda, Anglež
    to take the bull by the horns pogumno se lotiti
    ameriško, sleng to throw (ali sling) the bull hvalisati se, pretiravati
    bull session moška družba
    sleng bull and cow ravs in kavs
  • capitalista

    A) m, f (m pl. -ti)

    1. kapitalist, kapitalistka

    2. pog. bogataš, bogatašinja

    B) agg. kapitalističen:
    società capitalista kapitalistična družba
  • carré, e [kare] adjectif kvadraten, kvadratne oblike; štirioglat, štirikoten; oglat; figuré jasen, razločen, odločen

    mètre masculin carré kvadratni meter
    carré des épaules širokopleč, krepak
    réponse féminin carrée jasen, odločen odgovor
    chaussures féminin pluriel à bout carré čevlji z oglatimi konicami
    homme masculin carré odkrit, odločen človek
    mot masculin carré magični kvadrat (uganka)
    partie féminin carrée družba dveh parov
    tête féminin carrée človek zdrave pameti
    extraire, tirer une racine carrée potegniti kvadratni koren
  • celot|en [ô] (-na …) (kompleten) ganz, gänzlich; (polnoštevilen) vollzählig, voll; (vse skupaj) gesamt, Gesamt- (izdaja die Gesamtausgabe, vrednost der Gesamtwert, družba die Gesamtgesellschaft, produkcija die Gesamtproduktion, slika das Gesamtbild, škoda der Gesamtschaden, gospodarstvo die Gesamtwirtschaft, število die Gesamtzahl)
    celotno družben gesamtgesellschaftlich
    celotno gospodarski gesamtwirtschaftlich
    (splošen) global; (celovit) ganzheitlich
    pravo prisilna izvršba na celotno premoženje die Generalexekution
    ➞ → tudi ➞ cel, celokupen
  • civilizacija samostalnik
    1. (razvita družba) ▸ civilizáció
    evropska civilizacija ▸ európai civilizáció
    krščanska civilizacija ▸ keresztény kultúra
    egipčanska civilizacija ▸ egyiptomi civilizáció
    grška civilizacija ▸ görög civilizáció
    majevska civilizacija ▸ maja civilizáció
    minojska civilizacija ▸ minószi civilizáció
    mikenska civilizacija ▸ mükénéi civilizáció
    kretska civilizacija ▸ krétai civilizáció
    sumerska civilizacija ▸ sumér civilizáció
    izumrla civilizacija ▸ letűnt civilizáció
    napredna civilizacija ▸ fejlett civilizáció
    cvetoča civilizacija ▸ virágzó civilizáció
    zunajzemeljska civilizacija ▸ földönkívüli civilizáció
    človeška civilizacija ▸ emberi civilizáció
    sodobna civilizacija ▸ modern civilizáció
    današnja civilizacija ▸ mai civilizáció
    dosežek civilizacije ▸ civilizáció vívmánya
    zibelka civilizacije ▸ civilizáció bölcsője
    spopad civilizacij ▸ civilizációk összecsapása
    propad civilizacije ▸ civilizációk összeomlása
    ogrožati civilizacijo ▸ civilizációt veszélyeztet

    2. neštevno (o stanju razvitosti) ▸ civilizáció
    stopnja civilizacije ▸ civilizáció foka
    Angleži se znajo norčevati iz sebe, to je visoka stopnja civilizacije. ▸ Az angolok tudják, hogyan kell viccet csinálni magukból, ez a civilizáció magas foka.
    napredek civilizacije ▸ civilizáció fejlődése
    Dokler imamo vojne, policijo, zapore, kriminal, smo v zgodnjih fazah civilizacije. ▸ Amíg tartanak a háborúk, rendőrségünk, börtöneink vannak és bűnözés, addig a civilizáció korai szakaszában vagyunk.

    3. neštevno (o urbanem načinu življenja) ▸ civilizáció
    vrnitev v civilizacijo ▸ visszatérés a civilizációba
    živeti v civilizaciji ▸ civilizációban él
    pobegniti pred civilizacijo ▸ menekülés a civilizációból
    Kadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico. ▸ Ha menekülni akarok a civilizáció elől, bezárkózom a műhelyembe.
    rob civilizacije ▸ civilizáció peremén
    Tudi tja med koče, zidane iz blata, prodira civilizacija v obliki plastične embalaže. ▸ A civilizáció a műanyag csomagolások formájában a vályogkunyhók közé is behatol.
  • civilnoprav|en (-na, -no) zivilrechtlich
    civilnopravna družba Gesellschaft des bürgerlichen Rechts
    civilnopravna zadeva die Zivilsache/Zivilrechtssache
  • classe [klas] féminin razred; kategorija; stan; vojaški letnik; učilnica; pouk

    classe cabine, de luxe, touriste kabinski, luksuzni, turistični razred
    classe de dessin, de musique risalnica, glasbena učilnica
    classe dirigeante, gouvernante vodilni, vladajoči razred
    classe d'hisioire zgodovinska (šolska) ura
    classe bourgeoise, moyenne meščanski, srednji stan
    classe ouvrière, laborieuse delavski, delovni razred
    classe des salaires plačilni razred
    camarade masculin de classe sošolec, šolski tovariš
    haine féminin de(s) classes razredno sovraštvo, razredni boj
    journal masculin de classe šolski dnevnik, razrednica
    livre masculin de classe šolska knjiga
    petites, hautes classes nižji, višji razredi
    rentrée féminin des classes začetek šole (v jeseni)
    société féminin sans classes brezrazredna družba
    salle féminin de classe učilnica, razred
    soldat masculin de deuxième classe, un deuxième classe vojak brez čina
    sortie féminin des classes sklep šolskega leta
    de grande classe velikega formata
    de première classe prvorazreden, prvovrsten
    aller, être en classe hoditi v šolo
    avoir de la classe (familier) biti zelo imeniten, odličen
    cet acteur a de la classe ta igralec je odličen
    entrer en classe de première vpisati se v prvi razred
    être de la classe svojo (vojaško) službo imeti kmalu, še istega leta za seboj
    lui et moi, nous sommes de la même classe on in jaz sva istega letnika, iste starosti
    être bon pour la classe biti sposoben za vojaško službo
    être attentif en classe biti pazljiv pri pouku
    faire la classe učiti, poučevati
    faire ses classes obiskovati šolo; opravljati svojo vojaško službo
    partir en classe oditi, iti v šolo (k pouku)
    redoubler, sauter une classe ponavljati, preskočiti razred
    répartir par classes razvrstiti, razdeliti v razrede
    la classe se termine à midi pouk se konča opoldne
    dédoubler une classe razpoloviti razred
  • clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

    1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

    2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

    3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.
  • comandita ženski spol

    sociedad en comandita (S. en C.) komanditna družba
  • commerce [kɔmɛrs] masculin trgovina (tudi lokal), trgovanje; posel, kupčija; prodajalna; trgovski poklic ali stan; figuré promet; občevanje, spolno občevanje

    commerce adultère (juridique) zakonolom, prešuštvo
    commerce ambulant krošnjarjenje
    commerce de change trgovina z menicami
    commerce du change, des changes, des devises devizna trgovina
    commerce de commission komisijska trgovina
    commerce de contrebande, interlope tihotapstvo, črna trgovina
    commerce de détail, petit commerce trgovina na drobno
    commerce d'échange, de troc menjalna trgovina
    commerce d'exportation, d'importation izvozna, uvozna trgovina
    commerce extérieur, intérieur zunanja, notranja trgovina
    commerce de gros, gros commerce, commerce en gros trgovina na debelo
    commerce des idées izmenjavanje misli
    commerce illicite črna trgovina, črna borza
    commerce intermédiaire posredovalna trgovina
    commerce international, mondial (universel), transitoire mednarodna, svetovna, tranzitna trgovina
    commerce par substitution d'intermédiaires verižna trgovina
    commerce de lettres dopisovanje
    commerce maritime, d'outremer pomorska, čezmorska trgovina
    chambre féminin de commerce trgovinska zbornica
    code masculin de commerce trgovinski zakonik
    école féminin de commerce trgovska šola
    effets masculin pluriel de commerce vrednostni papirji
    employé, e masculin, féminin de commerce trgovski(a) nameščenec, -nka
    maison féminin de commerce tvrdka, trgovska hiša
    marine féminin de commerce trgovska mornarica
    navire masculin de commerce trgovska ladja
    le petit commerce mala trgovina, mali trgovci
    port masculin de commerce trgovsko pristanišče
    société féminin de commerce trgovska družba
    traité masculin de commerce trgovinska pogodba
    tribunal masculin de commerce trgovinsko sodišče
    voyageur masculin de commerce trgovski potnik
    de commerce sûr zanesljiv (oseba)
    avoir la bosse du commerce (familier) biti rojen trgovec
    avoir commerce avec quelqu'un imeti s kom nedovoljeno razmerje
    avoir un commerce d'amitié avec quelqu'un prijateljsko s kom občevati, biti s kom v prijateljskih odnosih
    être dans le commerce biti zaposlen v trgovini, ukvarjati se s trgovino
    cet article n'est pas encore, ne se trouve plus dans le commerce ta artikel se še ne prodaja, ni več v prodaji
    être d'un commerce agréable (difficile) biti (ne)priljuden, (ne)prijetnega občevanja
    faire du commerce trgovati, biti trgovec
    faire le commerce de trgovati z
    faire commerce de quelque chose kupčevati s čim
    fuir le commerce des hommes bežati pred ljudmi
    se mettre dans le commerce postati trgovec
    ouvrir un commerce odpreti trgovino
    rompre tout commerce avec quelqu'un prekiniti vsako občevanje s kom
    il tient un commerce près du pont (on) ima trgovino (lokal) pri mostu
  • constructeur, trice [kɔ̃strüktœr, tris] adjectif gradbeni; masculin graditelj, gradbenik; konstruktêr; stavbenik

    constructeur d'avions, de navires, d'automobiles letalski, ladijski, avtomobilski konstrukter
    constructeur mécanicien strojni konstrukter
    société féminin constructrice gradbena družba
  • construction [kɔ̃strüksjɔ̃] féminin zgradba, stavba; (iz)gradnja, sestava, ustroj; konstrukcija; mathématiques, grammaire konstrukcija

    en construction v gradnji
    construction aéronautique, des avions gradnja letal
    construction en béton armé gradnja v armiranem betonu
    construction en bois, de fer lesena, železna konstrukcija
    construction directe, inverse (grammaire) premi, obratni besedni red
    construction en éléments préfabriqués montažna konstrukcija
    construction d'habitations, de logements gradnja stanovanj
    construction lacustre (histoire) stavbe na koleh
    construction navale ladjedelstvo
    construction des routes gradnja cest
    construction en série serijska, montažna gradnja
    construction au-dessous du sol, au-dessus du sol talna, visoka gradnja
    activité féminin de construction gradbena dejavnost
    autorisation féminin, permis masculin de construction gradbeno dovoljenje
    bois masculin de construction gradbeni les
    coopérative féminin de construction gradbena zadruga
    entrepreneur masculin de construction gradbeni podjetnik
    entreprise féminin de construction gradbeno podjetje
    frais masculin pluriel de construction gradbeni stroški
    jeu masculin de construction sestavljalna igra
    matériaux masculin pluriel de construction gradbeni material
    projet masculin de construction gradbeni načrt
    société féminin de construction gradbena družba
  • consumo m

    1. poraba:
    fare un eccessivo consumo di energia elettrica porabiti pretirano veliko električne energije
    ad uso e consumo di qcn. komu v prid

    2. potrošnja:
    società dei consumi potrošniška družba
    bene di consumo potrošniška dobrina
    cooperativa di consumo potrošniška zadruga
    film, libro di consumo film, knjiga za zabavo

    3. tehn. poraba:
    consumo di un automezzo poraba vozila
  • creditore

    A) agg. ki je upnik, kreditor:
    società creditrice družba upnica

    B) m (f -trice)

    1. upnik, upnica, kreditor

    2. pren. upravičenec, upravičenka
  • čartersk|i (-a, -o) Charter- (polet der Charterflug, letalska družba die Charterfluggesellschaft, pogodba die Charterpartie)
    pomorstvo, pravo čarterska pogodba der Frachtvertrag
  • danášnji (-a -e) adj. odierno, di oggi; presente; attuale (tudi ekst.):
    današnji večer la sera odierna
    današnja družba la società odierna, di oggi
    v današnjih časih oggidì