Franja

brzojáven telegraphic; telegraph

brzojávni drog telegraph post (ali pole)
brzojávni ključ (code) telegraphic code
brzojávni (Morzejev) ključ Morse code
brzojávna linija telegraphic line
brzojávni obrazec telegram form
brzojávni naslov (odgovor) telegraphic address (answer)
brzojávni transfer telegraphic transfer
brzojávna žica telegraph wire
brzojávni urad telegraph office
odgovoriti v brzojávnem stilu to answer briefly and to the point ali humoristično in telegraphese

brzojáven telegráfico

brzojavni kabel (žica, drog) cable m (hilo m, poste m) telegráfico
brzojavna mreža red f telegráfica
brzojavni urad oficina f de telégrafos
brzojavno poštno nakazilo giro m telegráfico
brzojavni naslov dirección f telegráfica

brzojavn|i (-a, -o) Telegramm- (pristojbina die Telegrammgebühr, naslov die Telegrammadresse); Telegrafen- (drog die Telegrafenstange/ der Telegrafenmast, urad das Telegrafenamt)

conducteur, trice [kɔ̃düktœr, tris] adjectif vodilen; masculin, féminin voznik, šofer; sprevodnik; vodja; strojni mojster; gonjač, paznik

él prevodnik, žila (v kablu)
à plusieurs conducteurs več žilnat
bon, mauvais conducteur de l'électricité dober, slab prevodnik elektrike
conducteur de voiture, de camion voznik, šofer avtomobila, tovornjaka
conducteur des travaux delovodja
conducteur aérien nadzemeljski elektrovod
conducteur inactif mrtev elektrovod
conducteur de machine strojevodja
fil masculin conducteur vodilna nit
poteau masculin de conducteur elektrovodni drog
rail masculin conducteur elektrovodna tračnica
mettre le conducteur à la terre ozemljiti vod

cowl² [kaul] samostalnik
arhaično velika kad za nošenje vode, čeber

cowl staff drog za nošenje čebra

cuccagna f

1. deveta dežela; Indija Koromandija

2. srečno naključje; ugodna prilika; poslastica:
albero della cuccagna plezalni drog (z nagradami)

3. brezskrbno življenje; izobilje:
è finita la cuccagna! veselice je konec!

čóln boat; canoe; sloop; šport sculler, skiff, (na vesla) wherry

čóln na vesla rowing boat, ZDA rowboat
športni čóln sporting boat
majhen čóln dinghy
motorni čóln motorboat
platnen, zložljiv čóln folding canoe, collapsible boat
plitek, ploščat čóln punt, (za lov na divje race) gunning punt
velik čóln barge
velik in odprt čóln launch
torpedni čóln torpedo boat
reševalni čóln lifeboat
ribiški čóln fishing boat
gumijast čóln rubber dinghy, rubber boat
drog (kavelj) za odrivanje ali privlačenje čólnov boathook
izlet s čólnom boat trip, boating party
vožnja s čólnom boating, arhaično boatage
izposojevalnica čólnov boat hire (business)
voziti se s čólnom to go boating, to boat
prevažati kaj s čólnom to carry (ali convey ali transport) something by boat

daljnovóden (-dna -o) adj. di, dell'elettrodotto:
daljnovodni drog traliccio

drog|a [ó] ženski spol (-e …) die Droge
trda droga harte Droge
nadomestna droga die Ersatzdroge
začetna/prva droga die Einstiegsdroge
droge množina Drogen, rauscherzeugende Stoffe
rastlina, ki daje drogo die Drogenpflanze
uživanje drog der Drogenkonsum, der [Drogenmißbrauch] Drogenmissbrauch
omama od drog der Trip
pes za sledenje drog der Drogenspürhund

dróga drug

uživalec dróg (narkoman) drug addict, drug taker, drug fiend
jemati dróge to take drugs

dróga (-e) f

1. farm. droga;
narkotične droge narcotici

2. knjiž. (mamilo) droga, stupefacente:
uživati droge drogarsi, prendere la droga, fare uso di droga
odvisnost od drog assuefazione agli stupefacenti, tossicodipendenza
pren. žarg. omamljenost od droge viaggio
prekupčevanje z drogami traffico, commercio della droga
razpečevalec droge spacciatore di droga

drógec (-gca) m dem. od drog paletto, piccola pertica, piccola sbarra

dūrus 3, adv. dūrē in (predklas. in pesn.) dūriter (osnovni pomen „močan ko drevo“, prim. gr. δόρυ les, drog, kopje,δρῦς drevo, hrast, δρῡμός gozd, hrastje, lat. larix [nam. darix], dūrāre, dūritia, sl. drevo, drva)

— I. trd na otip in videz: corium attactu non asperum ac durum Varr., pellis Lucr., V., ferrum Lucr., H., silex, cautes V., aratrum, compes, bipennes, ligones H., alvus H., Cels. zaprtost, zapeka, cutis O. posušena, rubeta O., durior oris equus O. s trdim gobcem, ovum Cels. v trdo kuhano, gallina Cels. ne še mehko skuhana, aqua Cels. trda (= ki vsebuje mnogo trdih delcev), muria Col. razsol, s soljo prenasičen, lapis Plin., oculi duri trde (naspr. humidi): Plin., ali srepe, bolščave: Pl., cucullus Iuv. iz grobe tkanine, iuga premunt duriter colla Vitr., bracchia (catapultarum) … durius ducuntur Vitr. težje; subst. dūrum -ī, n
a) otrdel les vinske trte, olesenela trta: Col.
b) zapečeno blato: durum cacare Mart.

— II. pren.

1. trd
a) za okus = trpek: vinum Ca., Pall., sapor Bacchi V.
b) za sluh (o stvareh in osebah) = trdo zveneč, neskladen, grob, nespreten, surov: vocis genus … flexibile, durum Ci., durum verbum „beatitudo“ Ci., d. verba, d. compositio oratio Q., vox, consonantes, syllabae Q., cum mollia dure fiunt Q., dure inter se commissa Q., verba duriter aliunde translata Corn., quaedam alia ab illustribus poëtis ficta dure et rancide Gell.; (o pesniku): durus componere versūs H. nespreten, poëta durissimus Ci.
c) na videz (o upodabljajočih umetnikih in njihovih umetninah) = neotesan, nespreten, nevšečen, neizklesan: pictor durus in coloribus Plin., Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci., duriora Callon atque Hegesias, … molliora … Myron fecit Q., quid fusum durius esset H.; (o umetniku samem): pictor durus in coloribus Plin.

2.
a) utrjen, trden, neobčutljiv, močen, vztrajen: fortes et duri Spartiatae Ci., Atlas d., durum a stirpe genus, haec (extulit) … Scipiadas duros bello V., d. Hannibal, vindemiator, d. Iberia, o dura messorum ilia H., sine pascat durus aretque H., durum in armis genus L., d. iuvenci O., durissimus bos Varr., d. aliquis et agrestis Plin. iun.
b) neolikan, neomikan, neizobražen, neotesan, grob, robat, zarobljen, surov: ut vitā, sic oratione durus, incultus, horridus Ci., et moribus et ipso dicendi genere durior Ci., Stoici duriore et oratione et moribus Ci., doctrina (šola) paulo asperior et durior Ci., ne quid durum et rusticum sit Ci., duri tibi videor ingenii Sen. ph., membra moventes duriter Lucr., durius incedit? fac inambulet O.; pesn.: ducunt duras choreas O.; poseb. o epskem pesniku in epskem pesništvu: d. poëta, versus Pr., cothurnus (epsko pesništvo v naspr. z lirskim) O., pleraque dure dicere H.
c) nesramen, (pre)drzen: os Ter., duri puer oris et audax O., mihi videtur ore durissimo esse Ci., caput d., durae buccae fuit Petr., populi frons durior huius Iuv.
č) varčen, stiskaški: durus … nimis attentusque videris esse mihi H. (po nekaterih durus = duri laboris patiens).
d) trdega življenja vajen, trdoživ, trd do sebe: homo durus ac priscus Ci., durique severa Catonis frons Mart., duriter se habere, duriter vitam agere Ter.; v slabem pomenu = nedovzeten za kaj: C. Marius, qui durior ad haec studia videbatur Ci.
e) trd do drugih, trdosrčen, strog, neuklonljiv, brezčuten, krut, neusmiljen: satis pater durus fui Ter., durus in (do) plebem ordo Ci., durum agrestemque se praebere Ci., Varius est habitus iudex durior Ci., ipsis (creditoribus) durior inventus est C., d. genus V., d. miles, Ulixes O., educare aliquem duriter atque aspere Caecil. fr., duriter dicta Enn. fr., duriter facere Ter., durius aliquid appellare, durius accipere Ci., durius vitae suae consulere C. sam se usmrtiti, samomor napraviti, durius in deditos consulere L., durissime aliquem punire Hadrian. in Ulp. (Dig.); enalaga: animus Ci., ingenium H., durius ferro pectus O., d. mentes Val. Fl., vultus, supercilia O., duro perdere ferro O. neusmiljeno z „železom“ usmrtiti; durum est z inf. trdosrčno je, neprijazno je: durum est admittere O., durum estnegare Plin. iun.

3.
a) (o letnem času in vremenu) neprijeten, neugoden, hud: durius tempus, durissimo tempore anni, durae tempestates C., durissima hiems Ci., durum frigus Plin.
b) (o zemlji) težko obdelovalna: glaebae V., haec omnis dura cultu et aspera plaga est L.
c) trd = težaven, težak, nadležen: provincia Ter., durum hoc fortasse videatur Ci., si quid erat durius C. če je kaj težko šlo, si nihil sit durius C. ko bi sicer ne bilo nobenih težav, durum est contendere cum victore H. trdo delo je, durae subvectiones C., d. labor Lucr., V., venatus, munera belli O., ferri in duras vias O., d. iter Lucan.; occ. težeč, mučen, hud, neugoden, nevaren: lex, morbus Pl., servitus Pl., Ci., vita Ter., Fortuna Ci., fortunā duriore conflictari Ci., durior condicio, durior locus dicendi Ci., durissima rei publicae tempora Ci., durum initium adulescentiae N., d. curae, d. dolores V., res dura V. neugoden položaj, res durae O. nesreča, d. fames, paupertas H., valetudo H. bolezen, durius cadentibus rebus Suet.; (o izrazih) trd, žaljiv: nomen d. Ci., fortasse posset durum videri dicere „quaere quod agas“, molle et humanum est „habes quod agas“ Plin. iun. Subst. dūra -ōrum, n α) trdo ravnanje: dura timere Pr. β) težave, nadloge: siccis omnia dura deus proposuit (je naložil) H.

embarrer [ɑ̃bare] verbe intransitif položiti vzvod pod breme, da bi ga dvignili

s'embarrer stopiti z eno nogo čez ojnico, čez drog (o konju)

falx, falcis, f vsako zakrivljeno rezilo, poseb.

1. srp, kosa: Ca., Varr., Lucr., Col., Iuv., Icti., Pall., Cl., sata falcibus apta O., maturis falcem supponere aristis V., curvae rigidum falces conflantur in ensem V., (Priapus) cum falce saligna V. s srpom, immissi cum falcibus multi purgarunt et aperuerunt locum Ci., falcium duo genera, Italicum brevius ac vel inter vepres quoque tractabile (= srp), Gallicum maius (= kosa) Plin.

2. vinjek (vinjak), kosir: Col., Icti., Pall., iam falcem arbusta reponunt V., falce premes umbram V. obrezoval boš košata drevesa s kosirjem, falce vitem premere H.

3. occ. kot voj. t. t.
a) zidoder, rušilo, tj. drog s srpasto kljuko na koncu za rušenje zidovja idr., qui … cucurrerunt cum falcibus ad Castoris Ci., falces praeacutae insertae affixaeque longuriis, non absimili forma muralium falcium C., falcibus vallum ac loricam rescindunt C., falces ex isdem asseribus dependentes aut propugnatores aut ipsa navigia lacerabant Cu.
b) srp na bojnih vozovih: rotae falcesque rapaces Lucr. currus cum falcibus Gell. voz na srpe.

fixe [fiks] adjectif nepremičen, trdno stoječ, stacionaren; pritrjen; določen; stalen, nespremenljiv; nezgorljiv; masculin stalna plača

barre féminin fixe telovadni drog
étoile féminin fixe zvezda stalnica
idée féminin fixe fiksna ideja
prix masculin fixe stalna cena
fixe! (militaire) mirno!
les fixes nepremičnice
à l'heure fixe ob določeni uri
jour masculin fixe določen, stalen dan (npr. za sestanek ipd.)
le baromètre est au beau fixe barometer kaže stalno lepo
avoir un domicile fixe imeti stalno bivališče
avoir le regard fixe strmeti v prazno

gardína curtain; blind; hangings pl

palica, drog za gardíno curtain rod, curtain rail
odgrniti, zagrniti gardíno to draw the curtain

gladiln|i (-a, -o) Glätt- (kalander der Glättkalander, valj die Glättwalze, deska der Glättbalken, die Glättbohle); Polier- (drog die Polierstange)
gladilna masaža die Streichmassage
gladilno kladivo der Schlichthammer

hast masculin, haste féminin [ast] kopjišče, (dolgo) kopje

arme féminin d'hast orožje z železno konico, nasajeno na kopjišče, drog ipd.

inastare v. tr. (pres. inasto)
inastare la bandiera obesiti zastavo na drog
inastare la baionetta nasaditi bajonet