Franja

aggiunto

A) agg.

1. dodan

2. ki nadomešča, zastopa, pomaga:
sindaco aggiunto županov namestnik
capostazione aggiunto železn. prometnik
segretario aggiunto drugi tajnik
membro aggiunto pomožni član

B) m pravo, hist.
aggiunto giudiziario sodni pristav, adjunkt

agitka samostalnik
1. (umetniško delo s političnim sporočilom) ▸ agitációs mű, propagandisztikus mű, agitka
Ne sme pa biti umetnina agitka, povsem podrejena političnemu sporočilu. ▸ Egy műalkotás nem szolgálhat propagandisztikus politikai üzenetet.

2. (propagandna akcija) ▸ agitáció
V neki drugi medijski agitki je partija predlagala takojšnje uničenje vsega biokemičnega in nuklearnega orožja. ▸ Egy másik média-agitkában a párt az összes biokémiai és nukleáris fegyver azonnali megsemmisítését javasolta.

Agrigentum -ī, n (ὁ Ἀκράγας; lat. obl. je pretvorba iz gr. acc. Ἀκράγαντα) Agrigent, cvetoče mesto na južni obali Sicilije: Ci., L.; redko v gr. obl. Acragās (Agragās), tudi Acragāns -antis, acc. -anta, m Akragant (Agragant): O., V. (pri katerem nekateri pišejo Agragans, obliko, nastalo pod vplivom odvisnih sklonov in izpričano po medičejskem rokopisu), Mel., Plin. Od tod adj.

1. Agrigentīnus 3 agrigentski: Plin., Amm.; pl. subst. Agrigentīnī -ōrum, m Agrigentčani, preb. Agrigenta: Ci.

2. Acragantīnus (Agragantīnus) 3 (Ἀκραγαντῖνος) akragantski (agragantski), iz Akraganta: Empedocles Lucr., portae Agragantinae (drugi berejo Agragentinae, Agragianae ali Acragianae) Ci. vrata, ki vodijo v Agragant; pl. subst. Acragantīnī -ōrum, m Akragantčani: Plin.

agrimōnia -ae, f (gr. ἀγρεμώνη, po ljudski etim. iz ager) bot. strček, tresilka: Cels. (drugi berejo argemōnia ali argimōnia).

albūmen -inis, n (albus) belina: ovi Pl. = beljak (drugi berejo zdaj: cum ovi albo).

Alcis -idis, f (Ἀλκίς iz ἀλκή moč, srčnost) Alkida, mak. priimek Minerve: quam (Minervam) vocant Alcidem L. (drugi pišejo Alcidemon; gl. Alcidēmos).

algún, alguno neki; marsikateri

algún día neki, marsikateri dan
algún otro kdo drugi
algún poco, algún tanto malo, nekoliko
en algún modo nekako
alguno que otro nekateri
alguna vez včasih
¡de manera alguna! nikakor ne!

àli veznik

ali …ali soit … soit, ou (bien) … ou (bien); soit que … soit que
eden ali drugi soit l'un soit l'autre, l'un ou l'autre
ali bo on to naredil ali ne (soit) qu'il le fasse ou qu'il ne le fasse pas; qu'il le fasse ou non

alibī, adv. (alis in ibi)

1. (kje) drugje, drugod: hic segetes, illic veniunt felicius uvae, arborei fetus alibi virescunt V., al. habitare Pl., L., rarum al. animal Cu., nec al. V., nusquam al., nec usquam al. Ci., al. gentium et civitatium Ap.; evolgato imperii arcano posse principem al. quam Romae fieri T.; pogosto non alibi quam Q. ali nusquam alibi quam L. nikjer drugod razen, nec alibi quam Suet. in nikjer drugod razen, ne alibi quam Col., T. da ne nikjer drugje kakor. Distributivno: exercitus trifariam dissipatus, alibi primum, alibi postremum agmen, alibi impedimenta L. tu, tam drugod, alibi atque alibi Plin. zdaj tu, zdaj tam, celo alibi — deinde Cu. ponekod — drugod; alternativno: aliter alibi Ci. ali alibi aliter L. tu tako — tam drugače, alius alibi S., L., Lucr. = alius alibi gentium Ap. ta tu — oni tam, eden tako, drugi drugače; occ. drugod = na kakem drugem mestu kakega spisa ali stavka: Cels., Q.

2. pren.
a) v čem drugem, v drugih rečeh (primerih, odnosih): Kom., Ci., Cels., nolle se alibi quam in innocentia spem habere L.
b) (o osebah) pri kom drugem, pri kakem drugem pisatelju: apud auctores discrepat: alibi decem milia peditum..., alibi parte plus dimidia rem auctam invenio L. pri enem — pri drugem.
c) = aliōquī, sicer: Cu., Plin.

aligner [-nje] verbe transitif uvrstiti, uravnati, postaviti v ravni črti; prilagoditi

aligner les chaises poravnati stole
s'aligner postaviti se v vrsto, izravnati se; prilagoditi se
aligner des chiffres (na)nizati številke
aligner une chose sur une autre chose prilagoditi kako stvar drugi stvari
aligner des phrases frazariti
(populaire) il peut toujours s'aligner nič ne bo opravil, ni nam kos
(populaire) les aligner plačati

aliōrsum (aliōrsus) adv. (skrč. iz aliōvorsum, aliōvorsus = aliōversum, aliōversus: aliō in vortere, oz. vertere) „kam drugam obrnjeno“, od tod

1. (kam) drugam: Icti., aliorsum grassantes Ap., iumentum aliorsum duxerat, quam quo utendum acceperat Gell.; alternativno: mater ancillas iubet... aliam aliorsum ire Pl. ti sem, oni tja.

2. kam drugam = h komu (čemu) drugemu, na koga (kaj) drugega: infans aliorsum datus Gell. drugi osebi, drugim ljudem, aliorsum oratio properans Amm. k drugim rečem.

3. z drugim namenom, v drugem smislu, drugače: Fl., summa coepti prudentis aliorsum vertit Amm.; z atque: Boet., vereor, ne illud gravius Phaedria tulerit neve aliorsum, atque ego feci, acceperit Ter.

aliunde, adv. (alis in unde) od kod drugod: Ter., Lucr., Sen. ph., id al. audire non potuisti Ci., al. stare L. na drugi strani stati, alii aliunde coibant L. eni s te, drugi z one strani.

alluō (adluō) -ere -luī

1. oplakniti (oplakovati), obli(va)ti, plivkati na kaj, pljuskati na kaj, biti na kaj: Cu., Sen. tr. idr., urbe portus ipse cingitur..., ut non adluantur mari moenia extrema Ci., cuius (Achradinae) murus fluctu adluitur L., ea, quae mari adluitur, pars urbis L., mare, quod supra (= Jadransko), teneant, quodque adluit infra (= Tirensko) V.; pren.: (Massilia) cum... barbariae fluctibus adluatur Ci. kjer bijejo nanjo valovi barbarstva.

2. (s)plaviti na breg: ita iactantur (insuti in culeum parricidae) fluctibus, ut numquam alluantur Ci. (drugi berejo abluantur).

alogus 3 (gr. ἄλογος)

1. nespameten: Aug.; met. = slovnično znamenje za pokvarjeno (nesmiselno) mesto v kakem spisu: Suet. fr., Isid., huic corrupto alogum posuerit Serv.

2.
a) mat. ne prilegajoč se čemu, iracionalen: linea M. ne prilegajoča se drugi.
b) metr. ki se ne prilega nobeni meri, ki se ne ujema z nobeno mero: pes, numeri M.

altērno agg.

1. izmeničen, alternativen:
canto alterno alternativno petje
a giorni alterni vsak drugi dan

2. ekst. spremenljiv, negotov, nestalen:
fortuna alterna spremenljiva, opoteča sreča

3. mat. izmeničen:
angolo alterno izmenični kot

alterno izmeničen

corriente alterna izmenični tok
dias alternos vsak drugi dan, trikrat na teden

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.

alteruter, altera utra in alterutra, alterum utrum in alterutrum

1. eden (ali drugi) od dveh (obeh): necesse enim erat alterutrum esse hostem Ci., utrum te perfidiosum an praevaricatorem existimari mavis? vides esse necesse alterutrum Ci., si qui in seditione non alterius utrius partis fuisset Ci. ep., alterutram partem offendere N., alterutrum velox victoria fronde coronet H., altera utra victoria L.; s partitivnim gen.: alteruter eorum Ci.; nam. tega gen. kaka praep: alteruter de filiis Ci., alteruter ex his duobus Sen. ph. V pl.: de alterutris Ps.-Ap., quae... contrariae alterutrae nominentur Ps.-Ap. Distributivno in alternativno v zvezi s kakim drugim pronominalnim adj.: ut... alteruter vestrum ad me veniret, alter in Siciliam... proficisceretur Pompeius in Ci. ep., ne... alteruter alterum praeoccuparet N.

2. drug drugega, med seboj: osculantes se alterutrum Vulg.; v istem pomenu tudi adv. alterutrum ali alterutro: et vos alterutrum pedes lavate It., alterutro docentes Tert.

Opomba: Največkrat se sklanja le drugi del (uter) te besede: alterutra, alterutrum, alterutrī, redkeje oba dela: altera utra, alterum utrum, toda alterīus utrīus Ci. bolje kot alterutrīus.

altrettanto

A) agg. prav toliko:
c'erano dieci ragazzi e altrettante ragazze bilo je deset fantov in prav toliko deklet

B) pron. prav tolik, enak:
Buone feste! - Grazie e altrettanto a voi! Vesele praznike! - Hvala, enako!

C) avv. enako, prav tako:
anche gli altri componenti della squadra sono stati altrettanto bravi tudi drugi člani moštva so bili enako dobri

alveārium -iī, n (alveus) čebelnjak, ulj: Varr., Ambr., alvearia vimine texta V. (drugi pišejo alvaria).