placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)
1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.
2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3
1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.
2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.
Zadetki iskanja
- plānus1 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)
1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.
2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē
1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.
2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica. - plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek
à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa) - plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)
1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.
2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.
3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.
4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.
5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.
6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē
1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.
2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti. - plōrō -āre -āvī -ātum (prim. pluō, pluit)
I. intr.
1. kričati, kriče klicati: in Servi Tulli haec est: „si parentem puer verberit, ast olle plorassit (= ploraverit) paren[s], puer divis parentum sacer esto P. F., plorare nunc flere, sed apud antiquos inclamare significat Fest.
2. jokaje ali tarnaje kričati, glasno jokati, jadikovati, plakati, tarnati, tožiti, javkati, stokati, tuliti (naspr. ridere): faciam plorantem illum Pl., plorando fessus sum Ci., nil sibi legatum praeter plorare H., discunt lacrimare decenter quoque volunt plorant tempore quoque modo O., lacrimandum est, non plorandum Sen. ph., plorare est cum voce flere Serv., olim in ridendo, nunc in plorando libertas Ci., plorando fessus sum Ci. sit sem (dovolj imam) javkanja, javkanja (tarnanja, stokanja) sem se naveličal, te iubeo plorare H. (zakletev = gr. οἰμώζειν λέγω σοι) da bi te plentalo! bes te nesi (lopi, plentaj)! vrag te vzemi (pocitraj)!, plorare alicui Tib. svoje solze komu liti = prelivati solze pred kom, jokati na prsih koga, zjokati se pred kom (vpričo koga). —
II. trans. objokovati kaj, žalovati, jokati, tarnati, javkati, stokati zaradi koga (česa), nad kom (čim), za kom (čim): raptum iuvenem, turpe commissum H., ploratus rogus O., aliena Q.; z ACI ali inf.: Pr., aquam hercle plorat, quom lavat, profundere Pl., ploravere (kričali so) suis favorem non respondere meritis H., me tamen obicere incolis plorares Aquilonibus H. - pȍderān -a -o raztrgan, hripav, oguljen: poderan glas; -e cipele; sve stare, -e melodije; -a vreća ekspr. človek brez dna, ki nikoli nima dovolj
- pognojíti to dung, to manure; to fertilize
ta polja niso dovolj pognojena these fields are not sufficiently manured - pogúm (-a) m coraggio, animo, audacia, ardimento; cuore; baldanza, fierezza, gagliardia; pren. fegato:
slepi, nori pogum il coraggio della disperazione; coraggio cieco, coraggio da matti
levji pogum coraggio da leone
dobiti pogum (opogumiti se) prendere coraggio, farsi cuore
zgubiti pogum perdersi di coraggio, di cuore, d'animo; scoraggiarsi
nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal strašno novico non mi è bastato l'animo di dargli la terribile notizia
nima poguma non gli basta il cuore
le pogum!, kar s pogumom! su, coraggio!
pogum velja! coraggio ci vuole! - pogum|en (-na, -no) mutig, tapfer, couragiert
biti dovolj pogum za … Manns genug sein (um zu …)
| ➞ → korajžen, neustrašen - poročíti (starši sina, hčer) to give in marriage (one's son, one's daughter); (duhovnik ženina in nevesto) to marry, to join in wedlock (ali in holy matrimony)
poročíti se to marry, to get married (to), to wed
dobro se je poročila she has made a good match
dovolj je star, da se poroči he is old enough to get married (ali to settle down)
poročíti se iz ljubezni to marry for love - pôsel2 (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal
donosen pôsel remunerative business, paying proposition
nedonosen pôsel losing proposition
brez pôsla out of work, unemployed
po pôslih on business
postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
tekoči pôsli current business
nujen pôsel urgent work
nadurni pôsel overtime work
nečisti pôsli foul dealing
pôsli so slabi business is slack
to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
to ni tvoj pôsel it's no business of yours
brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
dajati mnogo pôsla to give much trouble
da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
pôsel je pôsel business is business
imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
imam pôsla čez glavo I am being overworked
imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker) - (prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).
1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).
2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.
3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.
4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. — Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm. - predrz|en (-na, -no) frech, simpatično: keck; jezikav: vorlaut; (nesramen) unverfroren, dreist; (vratolomen) waghalsig, vorwitzig
zelo predrzen frech wie Oskar
biti dovolj predrzen, da … es [fertigbringen] fertig bringen zu - presser [prɛse] verbe transitif stiskati, stisniti, pritiskati, tlačiti; zatesniti; iztisniti, ože(ma)ti, izžiti; pestiti; priganjati, siliti; pospešiti
se presser gnesti se, drenjati se; pohiteti, podvizati se
allons! pressons! pohitimo! brž!
rien ne presse ne mudi se nič, časa dovolj
l'affaire presse zadeva je nujna
le temps presse čas pritiska, treba je pohiteti
presser (sur) un bouton pritisniti na gumb
presser dans ses bras objeti
presser l'ennemi pritiskati, goniti sovražnika
presser de questions obsuti z vprašanji
presser le pas, une affaire pospešiti korak, zadevo
il me pressa d'avouer ma faute silil me je, naj priznam svojo napako
trop presser gnati stvar predaleč, pretiravati; preveč natančno vzeti (quelque chose kaj) - punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek
punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se! - putō -āre -āvī -ātum (putus čist; prim. purus)
1. čistiti, očistiti (očiščati, očiščevati), (o)čediti, (o)snažiti: vellus Varr., lunam Tit. ap. Non., tracta (sc. licia) de niveo vellere dente putat Tib., putare dolia Ca., aurum putatum P. F.; occ. kot hort. t.t. (drevje, trte) trebiti, otrebiti (otrebljati), obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klestiti: Col., Gell., Iust., Don., Ambr. idr., putum est purum, unde putare vites dicimus Fest., arbores Ca., vites, vitem putando fingere V.
2. metaf.
a) (račun) na čisto da(ja)ti (spraviti, spravljati), poravna(va)ti, (na)računati, poračunati (poračunavati), obračunati (obračunavati), izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), urediti (urejati) račun(e): Pl., Afr. fr., Macr., Gell. idr., antiqui purum putum dixerunt: ideo ratio putari dicitur Varr., rationes Ca., vilicus rationem cum domino crebro putet Ca., rationes putare cum publicanis Ci. obračuna(va)ti, urediti (urejati) račune; occ. duševno, v duhu (pre)računati = preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati): Pl. idr., multa suo cum corde V., constitit multa putans (sc. Aeneas) V., illud debes putare z ACI: Ci.
b) (v)šteti, (za)računati, v poštev vzeti (jemati), upoštevati, v ceno vračuna(va)ti: colliciares … pro binis putabuntur Ca., si denariis quadringentis Cupidinem putasset Ci.; od tod sploh (po notranji vrednosti) (o)ceniti (ocenjevati), čislati, imeti, šteti za kaj: tyrannis magnarum opum putabatur N. tiranija (samodrštvo, samosilništvo) se je štela za zelo mogočno; z gen. pretii: tanti (toliko) putat conubia nostra O., honores si magni (visoko) non putemus Ci., putare commoda parvi (malo) Cat., pluris (več, više) putare quod utile est, quam quod honestum Ci., divitias minimi (prav (zelo) malo, najmanj) putare Ci., auspicia, populi iudicium nihili putare Ci. za nič šteti; s pro: leges pro nihilo, damnationem pro praeturā Ci.; s praep. in z abl.: Ter. idr., aliquem in hominum numero putare Ci. imeti za človeka, šteti med ljudi, imperatorem in aliquo numero Ci. nekoliko šteti = nekoliko čislati, imeti nekoliko v čislih, aliquid in expetendis rebus Ci. šteti med … , maximum bonum in celeritate putabat S.; s supra z acc.: ratio, quae supra hominem putatum est Ci.; večinoma s predik. acc., v pass. z dvojnim nom.: Ter., H., Eutr. idr., nullius pepercit uitae, quem eius insidiatorem putaret N., nihil rectum putabant N., putare hominem prae se neminem, se solum beatum, se solum potentem Ci., quae apud illos turpia putantur N. velja za sramot(n)o, ea regio putabatur locupletissima N. je veljala za posebej bogato; z inf. kot obj.: leporem gustare fas non putant C. imajo (štejejo) za nedovoljeno, praeesse agro colendo flagitium putas Ci. kmetovanje ti je sramota, kmetovanje šteješ za sramoto.
c) meniti, misliti, soditi, smatrati, misli (mnenja) biti; nav. z ACI, v pass. z NCI: Ter., Iuv. idr., putant id esse certissimum Ci., nullos omnino esse (sc. deos) putare Ci., te reum fore putas Ci., Apronium absolutum iri putabat Ci., prudens esse in iure civili putabatur Ci., cuius (sc. solis) lumine conlustrari putatur (sc. luna) Ci.; pogosto brez esse: S., H. idr., tempus transmittendum putavi Ci., etiam iniquo loco dimicandum putare C., neque satis causae putamus C. nimamo za (ne zdi se nam) dovolj tehtno, facta puta (imej, štej za storjeno), quaecumque iubes O., dictum puta Ter., putare deos Ci. verovati v bogove; pesn. včasih brez acc.: stare putes O. človek bi mislil, bi utegnil misliti, sensisse putares O. človek bi bil mislil, bi bil utegnil misliti, acies mea (moje oči) videt aut videre putat O.; v opisni konjugaciji brezos.: anne putandum est ((ali) je verjetno) animas ire ad caelum? V.; pogosto pri Ci. pleonast. (torej glag. ni treba sloveniti): coniecturā perspicite, quantum id bellum factum putetis; pri istem piscu včasih elipt.: insula et Cappadociae regnum de me loquentur; puto enim regem Deiotarum (sc. de me locuturum esse) Ci. ep.; abs.: recte putas Ter., non putaram Ci.; kot vrinjeni stavek puto, ut puto: cuius modi velim, puto, quaeris Caelius ap. Ci. ep., non, puto, repudiabis Vatinius ap. Ci. ep., hunc unum excipio, ut puto pudenter Cat.; vrinjeni stavek je včasih postavljen na čelo: puto, inter me teque convenit Sen. ph., ut puto, non poteris ipsa referre vicem O.; iron.: at, puto … O., puto, licuit Suet. — Od tod imper. pută kot adv. (= „vzemi“, „misli si“ =) vzemimo, recimo, na primer (naprimer), namreč: Dig., Cels. idr., „Quinte“ puta aut „Publi“ H., hoc, puta, non iustum est Pers.; tako tudi ut puta kakor (kot) na primer (npr.): ut puta in fronte Cels., ut puta funis, frumentum, navis Sen. ph. - quanto2
A) avv.
1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!
2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj
3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten
4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj
5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje
6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti
7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti
B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti
C) cong. per quanto
1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti
2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš - qué kaj?; kako! kakšen (v vzklikih)
¿qué dices? kaj praviš
¿por qué? zakaj?
¿qué tal? kako je? kako ti (Vam) gre
¿qué tal su marido? kako gre Vašemu soprogu?
no sé qué decir ne vem, kaj naj rečem
tengo de qué vivir imam dovolj, da lahko živim
no sabe de qué (pop) nima pojma o tem!
sin qué ni para (ali por) qué brez vzroka; meni nič tebi nič!
el qué dirán govoričenje ljudi
¡qué vista! kakšen pogled!
¡qué demonio(s) me importa a mí! kaj me briga! meni je vseeno!
¡a mí qué! kaj me (to) briga!
¡qué cosa! (Am) neverjetno; no, no!
¡pues qué! še tega se je manjkalo! seveda!
¡pues y qué! zakaj pa ne?; še daleč ne! - raise2 [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)
with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi - randi samostalnik
1. neformalno (zmenek) ▸ randiiti na randi ▸ randira megypovabiti na randi ▸ randira hívSte naposled le zbrali dovolj poguma in jo povabili na prvi randi? ▸ Végül összeszedte a bátorságát, és meghívta első randira?
2. neformalno (srečanje) ▸ randi
Policisti so ga odpeljali na treznjenje na policijsko postajo, kjer je preživel noč, obeta pa se mu tudi randi s sodnikom za prekrške. ▸ A rendőrök bevitték kijózanodni a rendőrállomásra, ahol az éjszakára is ott maradt, de még egy randi is vár rá a szabálysértési bíróval.
So župani železničarjem kaj predlagali, so se z njimi dogovorili vsaj za en randi? ▸ Tettek valamilyen javaslatot a polgármesterek a vasutasoknak, legalább megbeszéltek velük egy randit?