Franja

tack¹ [tæk] samostalnik
žebljiček s ploščato glavico, risalni žebljiček; klinček, kvačica; dolg (začasen) šiv
mornarica vrv za zvitje jadra; spodnji kraj jadra; vsaka spremenjena smer v cikcakasti vožnji jadrnice, laviranje
figurativno kurz; postopck, smer, pot (politike, akcije), taktika; lepljivost, viskoznost (barve, laka)
parlament dodatna klavzula, dodatek predlogu

a new tack figurativno nov kurz
thumb-tack ameriško risalni žebljiček
the boat is on tixe starboard (port) tack čoln (jadro, ladja) dobiva veter z desne (leve) strani
to be on the right (wrong) tack biti na pravi (napačni) poti
to change one's tacks iti v drugo smer, ubrati drug kurz, privzeti druge mere
to come down to the brass tacks figurativno razpravljati o bistvu zadeve
to get a new tack najti novo sredstvo
to try another tack poskusiti novo pot (smer, taktiko)

talk hack prehodni glagol
nevljudno, kljubovalno nazaj odgovarjati, jezikati, imeti dolg jezik

children should not talk hack otroci ne bi smeli odgovarjati (jezikati)

tall [tɔ:l]

1. pridevnik
visok, visoke postave; dolg in tanek; vitek; velik
pogovorno bahav, bahaški, širokousten; pretiran, neverjeten; fantastičen, kolosalen, nenavaden
zastarelo lep, krasen, drzen; spreten

tall hat cilinder (pokrivalo)
a tall story neverjetna ali komaj verjetna zgodba
he is six feet tall on je šest čevljev visok
a tall talk bahavo govorjenje, bahanje
I am tired of his tall talk naveličan (sit) sem njegovega širokoustenja
that is a tall order to je pretirana zahteva, preveč zahtevano

2. prislov
bahavo, ošabno, prevzetno, domišijavo, naduto

to talk tall širokoustiti se, bahati se, postavljati se

talon [tǽlən] samostalnik
krempelj; dolg noht
ekonomija talon, obnovitveni list na kuponski poli; (kartanje) karte, ki ostanejo po razdelitvi; (mečevanje) sunek

tēmō¹ -ōnis, m (indoev. baza *tengh- vleči, raztegovati, napenjati iz kor. *ten- vleči; prim. stvnem. dīhsala = nem. Deichsel, sl. tegniti)

1. ojé, ójnica: Varr., V., Col. idr., aureus axis erat, temo aureus O.; occ. gredelj: P. F., (sc. aratri) temo V.

2. pesn. meton.
a) voz: de temone Britannico excidet Arviragus Iuv.
b) ozvezdje Voz: Enn. ap. Varr., O., Stat., Lucan. idr., Arctophylax … quasi temoni adiunctam prae se qualit Aretum Ci. poet.

3. metaf. dolg drog: omnesque transversis sex temonibus quasi vacerrae inter se ligantur Col., corpus laqueatum et distentum temonibus obligatur Col.

tick³ [tik]

1. samostalnik
pogovorno račun; kredit, up
ekonomija debetna postavka

on tick pogovorno na up, na kredit, na dolg
to buy goods on tick kupiti blago na kredit
to go tick delati dolgove

2. neprehodni glagol
kreditirati, dati na up (na kredit), vzeti na kredit; kupiti ali prodati na dolg; delati dolgove

tige [tiž] féminin steblo; deblo; ročaj (npr. pri dežniku); drog, vzvod, klin; del škornja, ki obdaja golenico; dolg in tanek del kakega predmeta; figuré praoče; (familier)

les Vieilles tiges prvi letalski piloti

torpedo [tɔrpedo] féminin, vieilli dolg športen avto

tri-pedālis -e (trēs in pēs) tri čevlje dolg, tričeveljn (tročeveljn): parma L., latitudo fenestrae Varr., altitudo, crassitudo Plin.

tri-pedāneus 3 (ter in pedāneus) tri čevlje dolg, tričeveljn (tročeveljn): talea Ca., vitis Col.

trischoenus 3 (gr. τρίσχοινος) tri shójne (gl. schoenus) imajoč, tri shójne dolg: Arabiam inde laeva, Orroeon dictam regionem, trischoena mensura, dextraque Commagenen disterminat Plin.

tush¹ [tʌš] samostalnik
(konjski) podočnik; dolg in koničast zob

ulster [ülstɛr] masculin dolg ohlapen zimski plašč

vetustās -ātis, f (vetus)

1. starost, dolg (dolgotrajen) obstoj (obstanek), dolgotrajnost, dolgost časa: Plin., Macr. idr., possessionis, religionis, societatis, equestris nominis Ci., familiae S., familiarum vetustates Ci., vetustas amicitiae T., verborum prisca vetustas Ci. starost in starinskost (arhaičnost, zastarelost), tantum aevi longinqua valet mutare vetustas V., in tanta vetustate non rerum modo, sed etiam auctorum L., memoria eius vetustate abiit L. v dolgem teku časa, statuae intereunt vetustate Ci., odium vetustate sedatur Ci., municipium vetustate antiquissimum Ci., ex annalium vetustate rem eruere Ci. iz starega letopisnega izročila, iz starih letopisov (analov), quae mihi videntur habitura etiam vetustatem Ci. ep. dolgotrajen obstoj (obstanek), scripta vetustatem si modo nostra ferent O. če se bodo ohranili dolgo časa (= potomstvu), vina, quae vetustatem ferunt Ci. starana = stara, uležana vina, vinum magnae vetustatis Cels. zelo staro, vetustatem pati Col. (o vinu) uležati se, vinum in vetustatem servare Ca., Col. pustiti, da (o)stari = da se uleži, incidere in vetustatem Cels. ostareti, postarati se, poma in vetustatem reponere Col. dolgo časa.

2. pesn. starost = priletnost, visoka starost, ostarelost: quamvis obstet mihi tarda vetustas O.

3. occ.
a) kako dolgotrajno stanje, stara zveza, staro znanstvo ali prijateljstvo, dolgo (dolgoletno) druženje ali občevanje: quocum me vetustas et amicitia sociarat Ci., cives devincti necessitudine et vetustate Ci., nos amore sumus, officiis, vetustate coniuncti Ci.
b) dolgoletno izkustvo, dolgoletne izkušnje: ingenio, vetustate, artificio tu facile vicisti Ci.

4. starodavnost (čas in meton. ljudje iz tistega časa), stara doba, stari čàs (čási), stari vek, starína: S., Amm. idr., ut monumenta vetustatis loquuntur Ci., historia nuntia vetustatis Ci., contra omnia vetustatis exempla C., iudicio vetustatis Q., sic credidit alta vetustas Sil.

5. pozna doba, pozna prihodnost: senatus iudicia quae vetustas obruet? Ci.; occ. (pozno) zanamstvo, potomstvo, zanamci, potomci: de me nulla obmutescet vetustas Ci., si fidem tanto operi est latura vetustas V.

visitón moški spol dolg in nadležen obisk

vista [vístə] samostalnik
razgled, pogled, dogled
figurativno perspektiva, možnost, upanje
arhitektura dolg hodnik, koridor; vrsta (niz) (sob); vrsta, slika; spomin, pogled nazaj; aleja, drevored

a vista of years vrsta let
vista dome razgledna kupola (v ameriških železniških vozovih)
dim vistas of his youth nejasni (megleni) spomini na njegovo mladost
this discovery will open new vistas to odkritje bo odprlo nove perspektive (možnosti)

vrljìkāš -áša m ekspr. dolg in suh konj

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)

web [web]

1. samostalnik
tkanina, tkanje; splet, mreža, niz
medicina tkivo; plavalna kožica; pajčevina; puhasti del (ptičjega peresa)
tehnično dolg zvitek papirja (zlasti za tiskanje); list, ostrina (velike žage); tanek, ploščat kovinski del, plošča (ki veže dele kovinske konstrukcije)
navtika prečni del rebra (ladje)

a web of railway lines mreža železniških prog
a web of lies niz laži

2. prehodni glagol
ujeti, zaplesti v mrežo
zoologija opremiti s plavalno kožico

Wechselschuld, die, Recht menični dolg