Franja

ločeváti (-újem) | ločíti (-im)

A) imperf., perf.

1. separare:
ločiti pleve od zrna separare la lolla dal granello

2. distinguere; contraddistinguere:
ločevati dobro od slabega distinguere il bene dal male

3. (biti vmes) separare, dividere, isolare, frapporsi (tudi pren.); grad. tramezzare:
globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele un profondo divario separa i paesi sviluppati dagli arretrati
pren. ločevati ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio
ločiti iz črede sbrancare

B) ločeváti se (ločújem se) /ločíti se (-im se) imperf. perf. refl.

1. (iti narazen, posloviti se) separarsi; accomiatarsi; staccarsi; distogliersi

2. (biti različen, drugačen) distinguersi, essere diverso; divergere:
človek se loči od živali l'uomo si distingue dall'animale

3. pren. (razvezati se) separarsi; divorziare

lúpiti (krompir) to peel, to skin, to pare; (oranže) to peel; (jabolka) to peel, to pare

lúpiti drevesno skorjo to bark, to strip the bark from a tree; (luščiti) to shell, (jajca) to remove the shell
lúpiti se (koža) to peel (off), to skin
ta krompir se dobro lupi these potatoes peel easily

matematičarka samostalnik
1. (strokovnjakinja) ▸ matematikusNemška matematičarka Maria Reiche je več kot pol stoletja posvetila študiju arheologije. ▸ Maria Reiche német matematikus több mint fél évszázadot szentelt a régészet tanulmányozásának.
Po osnovni izobrazbi je matematičarka, diplomirala je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. ▸ Alapvégzettsége szerint matematikus, de a ljubljanai természettudományi és technológiai karon szerzett diplomát.

2. (ženska, ki dobro računa) ▸ matematikus
Nikoli nisem bila pretirano dobra matematičarka. ▸ Sohasem voltam túlságosan jó matematikus.
Veliko bolj kot note obvlada številke in matematiko; velja za najboljšo matematičarko v družini. ▸ Sokkal jobban ért a számokhoz és a matematikához, mint a hangokhoz; őt tartják a család legjobb matematikusának.

matematik samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ matematikusŠtejejo ga med tri največje matematike vseh časov; postavljajo ga ob bok Arhimedu in Newtonu. ▸ Minden idők három legjobb matematikusa között tartják számon; Arkhimédésszel és Newtonnal tartják egyenrangúnak.
Leta 1855 je umrl nemški matematik in astronom Carl Friedrich Gauss, eden največjih matematikov vseh časov. ▸ 1855-ben hunyt el Carl Friedrich Gauss német matematikus és csillagász, minden idők egyik legnagyobb matematikusa.

2. (kdor dobro računa) ▸ matematikus
Bil je najboljši matematik v svojem razredu. ▸ A legjobb matematikus volt az osztályban.
Prireditve se je udeležilo 174 najboljših matematikov iz 45 srednjih šol. ▸ A rendezvényen 45 középiskola 174 legjobb matematikusa vett részt.

materni jezik stalna zveza
jezikoslovje (o jeziku) ▸ anyanyelv
Mednarodni dan maternega jezika je vsakoletni svetovni spominski dan, ki se ga obeležuje 21. februarja z namenom spodbuditi večjezičnost ter zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti. ▸ Az anyanyelv nemzetközi napja (IMLD) egy minden év február 21. napján világszerte megtartott megemlékezés a nyelvi és kulturális sokszínűség tudatosításának előmozdítása és a többnyelvűség támogatása érdekében.
Dva dneva pozneje je sledil pisni izpit iz maternega jezika. ▸ Két nappal később az anyanyelvi vizsga következett.
Vse več mladih Japoncev se ne zna dobro izražati v maternem jeziku. ▸ Egyre több japán fiatal nem tudja jól kifejezni magát az anyanyelvén.
Nemščina je torej najbolj razširjen materni jezik v Evropski uniji. ▸ A német tehát a legelterjedtebb anyanyelv az Európai Unióban.

mer|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Maß
figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
ne poznati mere kein Maß kennen
brez mere zügellos, maßlos
čez mero übermäßig, maßlos
iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
do določene mere bis zu einem gewissen Grad
do te mere insofern
po meri nach Maß
ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
v določeni meri gewissermaßen
v isti meri gleichermaßen
v kolikšni meri inwiefern
v polni meri in vollem Maße
v veliki meri weitgehend
v največji meri höchst, in höchstem Maße
v polni meri voll
v večji meri in erhöhtem Grad
v vedno večji meri zunehmend
v veliki meri in hohem Maße
v zadostni meri hinreichend
za dobro mero als Draufgabe
|
s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden

méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
mére in uteži measures and weights pl
dobra (slaba) méra full (short) measure
dolžinska méra linear (ali long) measure
ploščinska méra square (ali superficial) measure
prostorninska méra cubic measure
votla méra measure of capacity
največja skupna méra matematika greatest common measure
obrestna méra rate of interest
zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
v obilni méri amply, richly
v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
prek mére beyond measure, beyond all bounds
v neki méri in a measure
čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
v isti méri kot... in the same measure as...
v enaki méri alike
napravljen po méri made to measure
obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
enota mére unit of measure
krojač, ki dela po méri bespoke tailor
dati dobro méro to give good measure
držati se mére to be moderate, to observe due moderation
napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
on ne pozna mére he knows no bounds
to presega vse mére that goes beyond all bounds
prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)

mériti (-im)

A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

B) mériti se (-im se) imperf. refl.

1. misurarsi, competere

2. gareggiare con

merjen [é] (-a, -o) gemessen
figurativno dobro merjen wohlgezielt

métla broom; besom

jahanje čarovnic na métli riding on a broomstick
nova métla dobro pometa a new broom (ali besom) sweeps clean, new brooms sweep well

mêtla balai moški spol

brezova metla balai de bouleau
metla iz najlona (vresja, žime) balai de nylon (de bruyére, de crin)
metla za ribanje balaibrosse moški spol
nova metla dobro pometa tout nouveau, tout beau; il n'est rien de tel que balai neuf

mêtla (-e) f

1. scopa, tosk. granata:
pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso

2. pren. coda della cometa;
biti prava metla essere succubo, indeciso
pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene

mêtla escoba f

brezova metla escoba f de tamujo, escobón m
nova metla dobro pometa la escoba nueva barre bien

mézda wage (s pl), pay

minimalna mézda minimum wage, living wage
osnovna mézda basic wage
visoke (nizke) mézde high (low) wages
povišanje mézd wage rise, wage increase
znižanje mézd wage cuts pl wage reductions pl
zamrznitev mézd wage freeze
delavec, ki dela za bedno mézdo wage slave
dobivati dobro mézdo to get good wages
mézde so bile povišane wages have gone up, there has been a pay rise

mirna vest ženski spol ein ruhiges/gutes Gewissen
mirna vest - dobro spanje ein gutes Gewissen ist ein sanftes Ruhekissen
z mirno vestjo ruhigen Gewissens

misli|ti¹ (-m)

1. denken (tudi filozofija)
misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
misliti drugače anders denken
misliti dlje od česa hinausdenken über
začeti drugače misliti umlernen, umdenken

2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
kaj vendar misliš! wo denkst du hin!

3.
misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
X si je mogoče misliti X ist denkbar
Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
misliti si svoje sich sein Teil denken
tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
kar misli si! denkste!

4.
dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen

5.
misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
(meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf)

misli|ti² (-m)

1. (meniti, imeti mnenje) denken, meinen, glauben
dobro misliti es gut meinen
tako ni bilo mišljeno so war es nicht gemeint
kako to mislite? was meinen Sie damit?

2.
zmotno misliti, da je kaj X etwas als X ansehen

3.
misliti o (imeti mnenje) halten von
slabo misliti o Xu (imeti slabo mnenje) keine gute Meinung haben von X, (podcenjevati) X [geringachten] gering achten

4.
resno misliti mein/dein/sein … Ernst sein
misliš resno? ist das dein Ernst?
mislim prekleto/krvavo resno das ist mein blutiger Ernst

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

mísliti penser, croire, songer à; réfléchir, raisonner, méditer; être d'avis ; (nameravati) avoir l'intention de, se proposer, compter, envisager de

misliti si s'imaginer, se figurer, se représenter
misliti na penser à
mislim, da je crois que
to sem si mislil je m'y attendais
na to ni misliti il ne faut pas y songer, il ne peut en être question
misli na to! penses-y!, songes-y!
kakor jaz mislim à mon avis
kakor misliš, da je prav à ton idée (ali gré), comme bon te semble, à ta guise
samo če na to mislim rien que d'y penser
kdo bi si bil to mislil? qui l'eût cru (ali pensé)?
še misliti ni! loin de moi cette pensée!
misleč pensant, raisonnant
dobro (slabo) misleč bien (mal) disposé (ali intentionné)
dobro mišljen qui part d'un bonne intention

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'