čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m
dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo
Zadetki iskanja
- část honour, ZDA honor; (sloves) reputation, prestige, (slava) fame, renown, praise; (spoštovanje) esteem, respect
pri moji části! upon my honour!, on my word of honour!, pogovorno honour bright!
madež na části stain on one's honour
njemu v (na) část in his honour
izkazovati část to pay homage, to pay one's respects
žalitev části affront, defamation, (pismena) libel, (ustna) slander, insult; injury to reputation
část mi je... I have the honour (to)
část mi je sporočiti Vam... I beg to inform you...
to Vam dela část this does you honour
je pod mojo částjo that is beneath (ali below) my dignity
to mu ne dela části this does not do honour to him
smatram pod svojo částjo I think it below me
on je v veliki části he is in great esteem
biti ljubosumen za svojo část to be jealous of one's honour
gre za našo část our honour is involved (ali concerned), our honour is at stake
izkazati část to honour, to do (ali to pay honour ali respect ali homage)
izkazati komu poslednjo část to pay one's last respects to someone
kratiti komu část to slander someone
smatrati za část to consider it an honour
část komur část honour to whom honour is due
pod částjo mi je to storiti I am above doing it - částen of honour, honourable; honorary
částna beseda word of honour
částni član honorary member
částna četa honour-guard company
částna dama (dvorna) lady-in-waiting, companion lady of honour
část dolg debt of honour
částni doktor honorary doctor
částni gost guest of honour
Častna legija Legion of Honour
částni naslov title of honour, honorary title
částni meščan freeman (of a city), honorary citizen
částno meščanstvo freedom of a city
částni predsednik (neplačani) (nonsalaried) honorary chairman
částno sodišče court of honour
částno spremstvo escort of honour
částna straža guard of honour
částna zadeva affair of honour, (dvoboj) duel
částni znak badge of honour
částna beseda, tega nisem storil! honestly, I did not do it!
napraviti koga za částnega meščana to make someone freeman of a city, to grant someone the freedom of a city - če if; in case
če ne unless, if not
razen če except when, except if, unless
tudi če even if
celó če even if, even supposing that; though
če že as long as
če slučajno if by chance
če ne bi bilo but for
on bi bil umrl, če ne bi bilo mene he would have died but for me
če le (samó da) provided that
če le pride provided that he comes
če le ni drugače predpisano po zakonu unless otherwise provided by the law
če ne bi bilo... were it not for...
vstani, če ne ne (= sicer) boš zamudil vlak get up, or else you'll miss the train
stori to takoj, če ne ti bo žal do it at once, or else you'll be sorry - če
A) konj.
1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...
2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati
3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro
4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico
5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure
B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se! - čelnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ homlokcsont, os frontaleudarec v čelnico ▸ ütés a homlokcsontraSinusi so v čelnici, za nosom in v spodnji čeljustnici, ter spadajo k zgornjim dihalnim potem. ▸ A színuszok a homlokcsontban, az orr mögött és az alsó állkapocsban helyezkednek el, és a felső légutakhoz tartoznak.
2. (del panja) ▸ kaptárfedő deszka
Poslikavanju čelnic lahko sledimo od sredine 18. stoletja, predvsem pa v 19. stoletju, do leta 1900. ▸ A kaptárfedő deszkák festését a 18. század közepétől, és különösen a 19. században, egészen 1900-ig követhetjük nyomon.
3. (vodilna ženska) ▸ főnökasszony, elnökasszony
Čelnica ljubljanskega podjetja za organizacijo koncertov je ravno obhajala življenjski jubilej. ▸ Egy ljubljanai koncertszervező cég főnökasszonya nemrég ünnepelte az évfordulóját.
Čelnica stranke si pri liberalnejših Nemcih gotovo ni nabrala točk, ko je javno napadla tudi enega najboljših nemških nogometnih reprezentantov. ▸ A párt elnökasszonya biztosan nem szerzett jópontokat a liberálisabb németeknél, amikor Németország egyik legjobb válogatott futballistáját is nyilvánosan megtámadta. - četrt|ek moški spol (-ka …) der Donnerstag (kratica : Do)
ob četrtkih, vsak četrtek donnerstags
v četrtek am Donnerstag
Veliki četrtek Gründonnerstag - četrtek samostalnik
(dan v tednu) ▸ csütörtökprejšnji četrtek ▸ múlt csütörtökminuli četrtek ▸ előző csütörtökpretekli četrtek ▸ múlt csütörtökzadnji četrtek ▸ utolsó csütörtökprihodnji četrtek ▸ jövő csütörtöknaslednji četrtek ▸ következő csütörtökčetrtek popoldne ▸ csütörtök délutánv četrtek ▸ csütörtökönob četrtkih ▸ csütörtökönkéntod četrtka ▸ csütörtöktőldo četrtka ▸ csütörtökigv noči na četrtek ▸ csütörtök éjjelv noči s srede na četrtek ▸ szerdáról csütörtökre virradó éjjelPovezane iztočnice: debeli četrtek, veliki četrtek - četrtin|a ženski spol (-e …) das Viertel
tri četrtine drei Viertel
do treh četrtin poln: [dreiviertel] drei viertel (voll) - čez1 [é]
prislov: tja čez dort hinüber
tam čez dort drüben
in čez und darüber (do kolen in čez bis zum Knie und darüber), za številom und mehr (trideset let in čez dreißig Jahre und mehr)
pogovorno: čez dati (prepustiti) übergeben
čez dati/dajati (bruhati) sich übergeben
čez imeti (imeti na skrbi) sorgen für - číst (-a -o)
A) adj.
1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura
2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura
3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida
4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto
5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia
6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari
B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale - čistilka samostalnik
1. (poklic) ▸ takarítónő, bejárónőnajeti čistilko ▸ takarítónőt vesz felplača čistilke ▸ a takarítónő fizetésezaposlena kot čistilka ▸ takarítónőként dolgozikod čistilke do direktorja ▸ takarítónőtől az igazgatóig
2. zdravstvo (rastlina) ▸ salaktalanító, tisztító
Kopriva je ena najboljših čistilk krvi in zaradi tega vpliva na dobro počutje vsega telesa. ▸ A csalán az egyik leghatékonyabb vértisztító, ezáltal jó hatással van szervezetünk közérzetére. - čítati to read
čítati dalje to read on
čítati do konca to read through
zopet čítati to reread
čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
čítati glasno to read aloud
čítati tiho, potihem to read to oneself
čítati zase (skrivaj) to read to oneself
čítati pazljivo to peruse
čítati površno, bežno to skim
čítati komu kaj to read something to someone
čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
čítati komu na obrazu to read someone's face
on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
to se čita kot roman it reads like a novel
ona ne čita mnogo she is not much of a reader
knjiga se lepo čita the book reads well
ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
najbolj čitana knjiga the most widely read book - članstvo samostalnik
1. (pripadnost organizaciji) ▸ tagságpolnopravno članstvo ▸ teljes jogú tagságpridruženo članstvo ▸ társult tagságprostovoljno članstvo ▸ önkéntes tagságčastno članstvo ▸ tiszteletbeli tagságneobvezno članstvo ▸ nem kötelező tagságstalno članstvo ▸ állandó tagságkandidatka za članstvo ▸ kontrastivno zanimivo női tagjelöltprošnja za članstvo ▸ kontrastivno zanimivo tagfelvételi kérelempogoj za članstvo ▸ tagság feltételekandidat za članstvo ▸ kontrastivno zanimivo férfi tagjelöltčlanstvo v zavezništvu ▸ szövetségi tagságčlanstvo v zbornici ▸ képviselőházi tagságčlanstvo v organizaciji ▸ szervezeti tagságčlanstvo v OECD ▸ OECD-tagságčlanstvo v združenju ▸ egyesületi tagságčlanstvo v klubu ▸ klubtagságčlanstvo v OZN ▸ ENSZ-tagságčlanstvo v sindikatu ▸ szakszervezeti tagságobvezno članstvo ▸ kötelező tagságzaprositi za članstvo ▸ kontrastivno zanimivo tagfelvételi kérelmet benyújtČlanstvo v društvu ni pogoj za udeležbo, prijave pa sprejemajo do zasedbe avtobusa. ▸ Az egyesületi tagság nem feltétele a részvételnek, de a jelentkezéseket a busz beteltéig fogadják.
2. (skupina pripadnikov) ▸ tagságštevilčno članstvo ▸ népes tagságmilijonsko članstvo ▸ milliós tagságvstop v članstvo ▸ tagságba való belépés, tagsághoz való csatlakozássprejem v članstvo ▸ tagságba való felvételupad članstva ▸ tagság csökkenésepovečanje članstva ▸ tagság növekedéseštevilo članstva ▸ tagság számaizobraževanje članstva ▸ tagság képzésečlanstvo stranke ▸ párt tagságačlanstvo sindikata ▸ szakszervezet tagságaaktivno članstvo ▸ aktív tagságpodatek o članstvu ▸ tagság adataVolila ga je dobra polovica članstva stranke. ▸ A párt tagságának legalább a fele rá szavazott.
Številne dejavnosti so vzpodbudile vključevanje novih članov, saj se je v dobrih štirih letih članstvo povečalo za osemkrat. ▸ Számos tevékenység ösztönözte az új tagokat a csatlakozásra, hiszen alig több mint négy év alatt a tagság a nyolcszorosára nőtt. - črevesje samostalnik
1. (organ) ▸ bélrendszer, bélsluznica črevesja ▸ bélrendszer nyálkahártyájavnetje črevesja ▸ bélrendszer gyulladásastena črevesja ▸ bélfaloperacija črevesja ▸ bélműtétrak na črevesju ▸ bélrák, bélrendszeri daganatbakterije v črevesju ▸ bélbaktériumokrazstrupljati črevesje ▸ bélrendszer méregtelenítéseočistiti črevesje ▸ béltisztítást végezčiščenje črevesja ▸ bélrendszer tisztításaobolenje črevesja ▸ bélrendszer betegségeizapora črevesja ▸ bélelzáródásdelovanje črevesja ▸ bélrendszer működéseokužba črevesja ▸ bélrendszeri fertőzéstežava s črevesjem ▸ bélrendszeri problémákPovezane iztočnice: leno črevesje
2. (notranjost) ▸ gyomor, belső
V črevesju stebra se skriva stopnišče, ki pripelje do samega vrha, kjer kraljuje kip sv. Petra. ▸ Az oszlop belsejében egy lépcső rejtőzik, amely elvezet egészen a tetejéig, ahol Szent Péter szobra áll.
Bombe, rakete in strelivo, vredno več kot 285 milijard dolarjev, so shranjeni v črevesju ladje. ▸ A hajó gyomrában több mint 285 milliárd dollár értékű bomba, rakéta és lőszer volt elraktározva.
Zdaj se ob vsakem postanku, ko odpre pokrov motorja in se zazre v črevesje svojega vozila, sprašujem, ali res ni nobenega problema več. ▸ Amikor a megállók során fölnyitja a motorháztetőt és belebámul járműve gyomrába, azt kérdem magamtól: vajon már tényleg nincs semmi probléma?
In s tem je postalo jasno, kam gredo vsi sedimenti: vrnejo se v črevesje Zemlje. ▸ És ebből kiderült, hová kerül minden üledék: visszatér a Föld gyomrába. - črk|a ženski spol (-e …)
1. der Buchstabe (grška griechischer); -buchstabe (dvojna Doppelbuchstabe, mala Kleinbuchstabe, tiskana Druckbuchstabe, velika Kapitalbuchstabe/Großbuchstabe)
kombinacija črk die Buchstabenkombination
figurativno do zadnje črke bis auf den letzten Buchstaben
figurativno po črki razumeti, razlagati: nach dem Buchstaben
črka ubija, duh oživlja der Buchstabe tötet, der Geist aber macht lebendig
figurativno mrtva črka toter Buchstabe
figurativno tri črke (rit) die fünf Buchstaben
2. tiskana/tiskarska: die Letter (gotska gotische); tipografska, strojepisna ipd: die Type; (grafično znamenje) das Schriftzeichen
3.
črke množina (način zapisa) die Schrift
grške črke griechische Schrift
podoba črk das Schriftbild
tiskane črke die Blockschrift/Druckschrift
s tiskanimi črkami in Druckschrift/Blockschrift
velikost črk die Schriftgröße
višina črk die Schrifthöhe
vrsta črk die Schriftart
stroj za vtiskovanje črk die Prägemaschine
4.
v obliki črke … -förmig
(S S-förmig, T T-förmig, U U-förmig, V V-förmig) - čŕka letter; (tiskarska) character, type
mala čŕka small letter
vélika čŕka capital (letter)
začetna čŕka initial letter
začetne čŕke initials pl
velika tiskana čŕka block letter
nema čŕka mute letter
gotska čŕka Gothic (ali black) character
mastna, debela čŕka boldface type, boldface, bold
v latinskih čŕkah in Latin characters
do čŕke natančno izvesti, izpolniti to carry out to the letter
biti tiskan z mastnimi čŕkami to be in boldface type
čŕka (duh) zakona the letter (the spirit) of the law
nadpis v velikih čŕkah a headline in large type
čitati besedo čŕko za čŕko to spell out a word, letter by letter
držati se čŕke zakona to stick to the letter of the law
z zlatimi čŕkami zapisan dan a red-letter day - čŕka letra f ; tipo m ; carácter m (de letra)
mala črka (letra) minúscula f
vélika črka (letra) capital f (ali mayúscula f)
latinske črke caracteres m pl latinos
tiskane črke letras de imprenta
začetna črka inicial f
mastna črka (tisk) negrilla f
po črki (dobesedno) literalmente; al pie de la letra
do zadnje črke hasta la última letra
pisana (ulita) črka letra de mano (de molde) - črt|a ženski spol (-e …)
1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
(kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
prema črta gerade Linie/ die Gerade
prečna črta die Schraffe
figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie
2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
barva črte die Strichfarbe
pod črto unter dem Strich
potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen
3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
narediti črte streifen
4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen
5. na nogavici: die Naht - čústvo feeling, (močno) emotion; sentiment, (ljubezen) affection
brez čústva hardhearted, hard, impassive, impassible; cold; apathetic
čústvo usmiljenja a feeling of pity
svojih čustev ne kažem preodkrito I don't wear my heart on my sleeve
odkrito kazati svoja čústva not to disguise one's emotions; to make a public display of one's feelings
gojiti neprijazna čústva do koga to entertain unfriendly sentiments towards someone
péti s čústvom to sing with feeling
žalil je moja čústva he hurt my feelings