Franja

jútrov Levantine

Jutrova dežela Levant; East

kanton samostalnik
1. tudi v zgodovinskem kontekstu (upravna enota) ▸ kanton
2. (zvezna dežela v Švici) ▸ kantonV Švici morata na primer vsako spremembo ustave hkrati odobriti tako večina volivcev kot večina kantonov. ▸ Svájcban például az alkotmány bármilyen módosítását a választók többségének és a kantonok többségének is jóvá kell hagynia.

kašmír (tkanina) cachemire moški spol

Kašmir (dežela) le Cachemire

kenguru samostalnik
1. (vrečar) ▸ kenguruPovezane iztočnice: dežela kengurujev, drevesni kenguru, puščavski podganji kenguru, rdečevrati kenguru, rdeči kenguru, sivi kenguru, veliki rdeči kenguru

2. (za dojenčka) ▸ kenguru [hordozókendő]
3. ponavadi v množini (Avstralec) ▸ kenguru [ausztrál]
Kenguruji so bili v dodatnih kvalifikacijah boljši od Hondurasa. ▸ A további selejtezőkben a „kenguruk” jobban teljesítettek Hondurasnál.

kipéti (vreti) to boil, to seethe; to bubble

kipim od jeze I am boiling with rage, my blood boils
kipéti od sreče (navdušenja) to be bubbling over with happiness (enthusiasm)
vse je kipelo v njem his blood was boiling
dežela kipi od nezadovoljstva the country is seething with discontent

kneževina samostalnik
(dežela) ▸ fejedelemség, hercegségKnežja družina ne živi več v dvorcu v tem delu kneževine. ▸ A fejedelmi család már nem a fejedelemség ebben a részében található kastélyban él.
Dirkališče poteka po luksuznih cestah in ulicah mondene kneževine. ▸ A pálya a mondén hercegség fényűző útjain és utcáin halad végig.
Daljna moskovska kneževina je bila za Evropo tuj in neznan svet. ▸ A távoli moszkvai fejedelemség idegen és ismeretlen világ volt Európa számára.

Kranjska samostalnik
zgodovina (dežela v Sloveniji) ▸ Krajna [történelmi régió]

kránjski (-a -o) adj.

1. star. geogr. sloveno

2. geogr., hist. cragnolino, carniolino; carniolano:
kranjska dežela la regione, la terra carniolina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist., voj. kranjski Janez soldato del 17^o reggimento di fanteria; šalj. sloveno
zool. kranjska čebela ape carnica (Apis mellifica carnica)
gastr. kranjska klobasa salsiccia, luganiga della Carniola
bot. kranjska krhlika ramno (Rhamnus fallax)
bot. kranjska lilija giglio carniolino (Lilium carniolicum)
bot. kranjski jeglič primula carniolina (Primula carniolica)

krónski (-a -o) adj. della corona:
kronska dežela dominio della corona
kronski dragulji gioielli della corona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. kronska matica dado a intagli
fiz. kronsko steklo vetro crown, crown
žarg. kronska priča supertestimone
hist. kronski svet camarilla

kŕtov mole's, mole(-)

kŕtova dežela (figurativno) grave, death
kŕtovo krzno moleskin
iti v kŕtovo deželo to kick the bucket, to snuff it

kŕtov

krtova dežela reino m de los topos
iti v krtovo deželo (fig) morir

Laestrōgones -um, acc. -as, m (Λαιστρυγόνες) Lajstrigóni, pri Hom. velikani ljudožerci na daljnem zahodu; grška mitologija jih je pozneje umestila na Sicilijo v okolico Leontinov, rimska mitologija pa v Lacij v okolico Formij (Formiae), ki jih je ustanovil Lamos (Lamus; gl. Lamus): Tib., Plin., Iuv., Gell. Sg. Laestrōgon -onis, acc. -ona, m Lajstrigón: quis non Antiphaten Laestrygona devovet? O., „inde Lami veterem Laestrygonis“ inquit „in urbem (= Formias) venimus“ O., prima Leontinos vastarunt proelia campos, regnatam diro quondam Laestrygone terram Sil. — Od tod adj. Laestrōgonius 3 lajstrigónski: amphora H. = vrč formijskega vina, domus (= Formiae) O., campi Plin. (na Siciliji), rupes (= Formiana saxa L.) Sil., recessus Sil., tyrannus (= Antiphates) Sid. poet.; subst. Laestrōgonia -ae, f Lajstrigónija, dežela Lajstrigoncev = Formiae: Ci. ep.

ležáti (-ím) imperf.

1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme

libéré, e [-re] adjectif osvobojen; oproščen; odpuščen na svobodo; masculin odpustnik (vojak)

pays masculin libéré osvobojena dežela

Ligurēs -um, m Líguri, Ligúr(ij)ci, italsko pleme okrog Genove, razvpito po malopridnosti in sleparstvu: Ci., V., L., Plin.; meton. = ligúrsko ozemlje: terrae motūs in Liguribus Ci., Hannibal in Ligures … concessit, venienti in Ligures Hannibali L. Sg. Ligus (pozneje Ligur) -guris, m in f Ligúrec, Ligúrka, kot adj. ligúr(ij)ski: intercessit Ligus iste nescio qui Ci., vane Ligus V., tonse Ligur Lucan., femina Ligus T., Ligus ora Pers. — Od tod

1. subst. Liguria -ae, f dežela Ligúrija, Ligúrsko: Plin., T., Fl.

2. adj.
a) Ligusticus 3 ligúr(ij)ski: ager, mons Varr., montes Sid., mare, ora Plin., saxa Iuv.; subst. Ligusticum (ligusticum) -ī, n bot. luštrek, levstek, velestíka (Ligusticum levisticum Linn.): Col., Plin. Popačena soobl. lecisticum -ī, n: P. Veg.
b) Ligustīnus 3 ligúr(ij)ski: ager, montes, scutum L.; subst. Ligustīnī -ōrum, m Ligustíni = Líguri: Plin.
c) Ligustis -tidis ligúr(ij)ska: humus atque gens Sid.

limitrophe [-trɔf] adjectif obmejen, soseden

ville féminin limitrophe de la frontière obmejno mesto
pays masculin limitrophe obmejna dežela

lugar moški spol kraj, mesto, prostor; sedež (v vozu); položaj, čin; vas, naselje; bivališče; povod

lugar de destino namembni kraj
lugar excusado, lugar común stranišče
de(l) nacimiento, lugar natal rojstni kraj
lugar del sello mesto pečata
(L.S.); composición de lugar alibi
nombre de(l) lugar krajevno ime
en lugar de namesto
en primer lugar prvič, na prvem mestu
en segundo lugar drugič, na drugem mestu
dar lugar dati prostor (mesto); dati povod, dopustiti
estar en su lugar umesten biti
estar fuera de lugar neumesten biti
hacer lugar prostor napraviti, ogniti se
hacerse lugar preriniti se; odlikovati se z uslugami
poner en su lugar na svoje (pravo) mesto postaviti
póngase V. en mi lugar postavite se v moj položaj
yo en su lugar... jaz na Vašem mestu ...
los santos lugares sveta dežela, Palestina
tener lugar vršiti se

Lūsitānia -ae, f Luzitánija, sprva dežela med rekama Duris in Tag, pozneje kot rim. pokrajina dežela med rekama Duris in Anas (Anas, zdaj Guadiana), vzhodno od Salmantike (današnje Salamanke) in Toleta (današnjega Toleda): Varr., Ci. ep., C., L. idr. Od tod Lūsitānus 3 luzitán(ij)ski, iz Luzitánije: Aur., Viriathus Lusitanus Ci., pira Plin.; subst. Lūsitānī -ōrum, m Luzitán(ij)ci, preb. Luzitanije: Ci.

madre ženski spol mati; opatinja (naslov); priletna kmetica; maternica; rečna struga; izvor

la madre patria materinska dežela
madre politica tašča; mačeha
lenqua madre prajezik
reina madre kraljica mati
salir de madre prestopiti bregove (reka)
sacar de madre a uno (fig) izčrpati potrpežljivost kake osebe
tal madre, tal hijo jabolko ne pade daleč od drevesa
¡mi madre! presneto!
¡madre de Dios! za božjo voljo!

Māliacus sinus (κόλπος Μαλιακός) Málijski zaliv v jugozahodni Tesaliji nasproti Evboje, imenovan po Malijcih (Μαλιεῖς, Μηλιεῖς), ob njem živečih prebivalcih (zdaj Zeitunski ali Isdinski zaliv oz. Zeituni): L., Plin., Mel.; tudi dežela, ki leži ob tem zalivu: suis, qui per Maliacum sinum veniebant, occurit L., ducere tum porro in sinum Maliacum coepit L.; od tod ferit amne citato Maliacas Spercheos aquas Lucan. malijsko vodovje = valovje Malijskega zaliva. — Od tod adj. Māliēnsis -e ob Málijskem zalivu ležeč, málijski: ager Maliensis L. (na njem so Termopile). Mālius 3 málijski, Málijskega zaliva: lympha Cat.