Franja

jasnovidnost samostalnik
(sposobnost napovedovanja prihodnosti) ▸ látnoki képesség

jávnost público m ; publicidad f

v javnosti en público
predstaviti se javnosti presentarse al público
prinesti v javnost dar a la publicidad, publicar
sodna obravnava z izključitvijo javnosti juicio m a puertas cerradas

jésti comer

rad jesti gustar
rad jém ribe me gusta el pescado
jesti juho tomar sopa
jesti doma (zunaj) comer de casa (fuera)
jesti brez teka comer por comer
jesti z velikim tekom comer con buen apetito
preveč jesti comer demasiado; comer con exceso
jesti za štiri comer por cuatro
jesti kot volk comer como un buitre
dati komu jesti dar de comer a alg
tam se dobro je allí se come muy bien; allí dan muy buenas comidas
ravno (sedaj) jém estoy comiendo

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jútro mañana f

rano, zgodnje jutro madrugada f; (ploščinska mera) yugada f
dobro jutro! ¡buenos días!
drugo, naslednje jutro a la mañana siguiente
voščiti komu dobro jutro dar los buenos días a alg

kárta¹

(igralna) karta naipe m, carta f
igra s kartami una baraja
igrati karte jugar a las cartas (ali a los naipes)
ne imeti dobrih kart no tener juego
gledati komu v karte mirar las cartas (ali ver el juego) de alg
igrati z odkritimi kartami jugar a cartas vistas
igrati s prikritimi kartami ocultar el juego
mešati karte barajar
odložiti karto descartar una carta
odkriti svoje karte enseñar el juego
vedeževati iz kart echar las cartas
(iz)igrati, vreči zadnjo karto jugar la última carta
razdeliti, dati karte repartir, dar las cartas
staviti vse na eno karto jugarlo todo a una carta, (fig) jugarselo a una sola carta, jugarse el todo por el todo
privzdigniti karte cortar
vzeti karte pri kartanju tomar cartas, robar
trik s kartami truco m de cartas

kímati inclinar la cabeza ; fig decir que sí a todo, consentir en todo

kimati od zaspanosti dar cabezadas

klavn|i (-a, -o) Schlacht- (dan der Schlachttag, dar das Schlachtopfer, kokoš das Schlachthuhn, teža das Schlachtgewicht, žival das Schlachttier)

klistírati

klistirati koga dar (ali administrar) a alg una lavativa; clisterizar

klobúk sombrero m

mehek klobuk sombrero flexible
trd klobuk (sombrero m) hongo m
klobuk gob sombrerillo m
krajevci klobuka ala f (del sombrero)
škatla za klobuke sombrerera f
tovarna klobukov fábrica f de sombreros
trak za klobuk cordón m del sombrero
potisniti si klobuk v čelo calarse el sombrero
sneti klobuk quitarse el sombrero, descubrirse (pred kom ante alg), (pred kom) fam dar un sombrerazo a alg

klofúta bofetada f , fam torta f

krepka klofuta bofetón m
dati (dobiti) klofuto dar (recibir) una bofetada

knjižn|i (-a, -o) jezikovno: schriftsprachlich; Buch-, Bücher- (dar die Buchspende, fond der Bücherbestand, hrbet der Buchrücken, naslov der Buchtitel, sejem die Buchmesse, trg der Büchermarkt, ilustracija Buchillustration, izdaja Buchausgabe, premija die Buchprämie, ocena die Buchbesprechung, omara der Bücherschrank, oprema die Buchausstattung, polica das Bücherregal, Bücherbord)

kóktail cóctel m

prirediti koktail dar un cóctel

kombinacíjski de combinación

kombinacijski dar talento m de combinación

kombiníranje combining

dar za kombiníranje gift for combining

komólec codo m

sunek, udarec s komolcem codazo m
suniti, suvati s komolcem codear, dar con el codo (koga a alg)
napraviti si, utreti si pot s komolci abrirse el paso a codazos

kônec (časovno) fin m ; término m ; final m ; (zaključek) conclusión f , terminación f ; (izid) resultado m

skrajni konec último extremo m
konec januarja a fines de enero
konec meseca a fines (ali últimos) de mes
na koncu al final
napraviti konec z acabar con; poner término a; dar fin a
konec koncev al fin y al cabo; en definitiva; en resumidas cuentas
iti h koncu tocar a su fin
napraviti konec svojemu življenju suicidarse, quitarse la vida
z njim gre h koncu está muriéndose, está para morir, fam está en las últimas
privesti do konca acabar, terminar, du cima a, llevar a cabo
privesti do srečnega konca llevar a feliz término
moje potrpežljivosti je konec se me acaba la paciencia
vsega je konec todo está perdido
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar, esto es inacabable; fam aquí hay tela para rato
biti na koncu s svojo pametjo no saber ya qué decir (ali contestar)
konec vzeti perecer
na vseh koncih in krajih en todas partes, por dondequiera (ali doquiera)
konec dober, vse dobro si el fin es bueno lo demás no importa; el fin corona la obra

korák paso m

korak za korakom paso a paso
s hitrimi koraki con paso acelerado
na vsakem koraku a cada paso, continuamente
korak nazaj paso atrás
dvojni korak paso doble
lahek, hiter korak paso ligero, rápido
gosji korak paso de ganso (ali de la oca)
napačen korak (tudi fig) mal paso
dolžina koraka longitud f del paso
števec korakov podómetro m, cuentapasos m
diplomatski korak (fig) gestión f diplomática
napraviti potrebne korake (fig) hacer las gestiones necesarias
delati velike korake dar grandes zancadas
menjavati korak cambiar el paso
napraviti prvi korak dar el primer paso, tomar la iniciativa
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
nobenega koraka (ničesar) ne narediti no dar un paso
pospešiti korak acelerar (ali alargar) el paso
iti v koraku ir al paso
držati korak s kom ir al mismo paso que alg
držati korak s časom (fig) estar al día; ir con el tiempo; adaptarse a las exigencias de la época
priti iz koraka perder el paso
smo že napravili korak naprej (fig) ya se ha dado un paso adelante
usmeriti svoje korake k dirigir (ali encaminar) sus pasos a (ali hacia)

košárica cestita f

košarica za šivanje canastilla f
košarica za cvetje canastilla f de flores
dati komu košarico (fig) desairar a alg, dar a alg una negativa, (snubcu) dar calabazas (ali calabacear) (a un pretendiente)
dobiti košarico (fig) recibir una negativa; llevar un desaire; (snubec) llevar calabazas