Franja

začétniški (-a -o) adj. da, del principiante, da principianti, per principianti; dell'esordiente, del novizio:
začetniška napaka errore da principianti
začetniško delo imparaticcio

zakóven (-vna -o) adj. da, per ribaditura:
zakovno kladivo martello da ribaditura

zugegebenermaßen to moram priznati, priznam, da ...

želézničarski (-a -o) adj. da, di ferroviere; dei ferrovieri

žímničen (-čna -o) adj. di, da, del materasso

ага! aha!; da, tako je

есть (voj.) da; razumem

так

1. (prislov) tako; nič posebnega; da, vsekakor; (zast.) da; na primer;

2. (veznik) torej, potemtakem;
так как ker;
т. что (бы) tako da;
т. вот torej;
т. же prav tako;
и так далее = и т. д. in tako dalje;
т. и надо tako je prav;
т. сказать tako rekoč;
т. ли это? ali je res tako?;
т. называемый tako imenovani;
слёзы т. и льются solze samo tečejo;
т. и быть dobro, naj bo;
менять т. на т. zamenjati brez doplačila;
т. нет nikakor ne;
т. себе tako tako, srednje, nič posebnega;
как бы не т.! kaj še!, še tega bi bilo treba!;
т. точно (voj.) da, tako je

так¹ част., dà člen.

• чи не так kajnè, kajnèda

точно¹

1. natančno;
точно так ravno tako;
точно такой natančno tak;

2. da, res(nično);
так точно! da, tako je;

3.
он точно помешанный ko da je ponorel;
говорит точно адвокат govori kakor advokat

что

1. (zaim.) kaj?; ki, kar;
что вы сказали? kaj ste rekli?, kako to mislite?;
ни за что za nobeno ceno;
дом, что стоит на углу hiša, ki stoji na vogalu;
что за? kakšen?;
пока ч. za zdaj;
только ч. pravkar;
ни за что ни про что meni nič, tebi nič; brez vzroka;
ну что-же? no kaj pa?;
для чего čemu?;
на что я ему ответил na kar sem mu odgovoril;
к чему? čemu?;
а что? zakaj sprašuješ?;
на что тебе это? kaj boš s tem?;
остаться ни при чём (ни с чем) ostati praznih rok;
ни за чем zaman;
что до того kar se tega tiče;
за чем он пришёл? po kaj je prišel?;
во что бы то ни сгало naj velja, kar hoče;
ч. ни на есть kakršen koli že;
что ни говорите, а он прав recite, kar hočete, on ima prav;
ну что-же? je pač tako;
что вы (ты)! kaj pa mislite (misliš)?;
что ни год sleherno leto;

2. da (veznik);
я ему сказал, что не приду rekel sem mu, da ne pridem

abaissable [abɛsabl] adjectif ki se da reducirati (enačba)

abbauwürdig kjer/da se izkoriščanje/kopanje izplača

ábelstvo (-a) n atteggiamento da Abele; l'essere vittima

Abgängigkeitsanzeige, die, prijava, da je kdo pogrešan

abolitiō -ōnis, f (abolēre)

1. kar stori, da kaj preneha: cui (nebulae) serenitas abolitionem infert Ap.

2. pren. odprava, ovržba, uničenje, zatrtje: quadragesimae T. štiridesetine, tributorum T., sententiae T. zatrtje nasveta, legis Suet. popolno pozabljenje tistega, kar se je zgodilo, zadušitev spomina, pomilostitev, amnestija, tako tudi abs.: sub spe (pacto) abolitionis Q., sub abolitione Sen. rh.; abolitio accusationis, criminis ali samo abolitio Icti., Cod. I. ustavitev.

abolitor -ōris, m (abolēre) kdor kaj odvzame, odpravi ali stori, da se pozabi (o spanju ali smrti): Tert., Aus.

abōminō -āre -āvī -ātum (stara obl. za abōminor) želeti si, da preide kako zlo znamenje, kaj hudega, zaklinjati kaj: It., mulctam abomina! Pl., saevitiaque abominaretur ab omnibus Verr. ap. Prisc. — Od tod pt. pf. abōminātus 3, gl. abōminor.

abōminor -ārī -ātus sum

1. želeti si, da gre proč kako zlo znamenje, kako zlo ali sploh kakšna neugodnost, želeti, da bi kaj ne bilo zlo znamenje, da bi kaj (hudega) prešlo ali se odvrnilo od človeka, zaklinjati kaj, zavrniti (zavračati), od tod tudi ne želeti česa, imeti odpor do česa, mrzeti kaj (naspr. optare): quod nos maxime abominamur, vos autem ante omnia optaretis L., abominatus mentionem tam foedi facinoris L., abominari incendia Plin. iun.; kot vrinek: quod abominor O., Cu., Plin. iun. česar bog ne daj; z inf.: haec universa habere ... abominabitur Sen. ph.; abs.: Q., Suet., bene facitis, quod (da) abominamini L. — Pass. abōminandus 3 zasovražljiv: nomen L., infelicitas Q.; abōminātus 3 osovražen, mrzek, zoprn: semimares L., parentibus abominatus Hannibal H.

2. kaj hudega komu želeti, izbrati: crurum eius fragium Ap. — Od tod adv. pt. pr. abōminanter na mrzek (gnusen) način: Cod. Th.

aborder [abɔrde] verbe intransitif pristati, priti do brega; verbe transitif pristopiti k, približati se, lotiti se, načeti; ogovoriti; po nesreči trčiti ob (ladjo); pritegniti s kavlji ladjo, da bi nato planili nanjo

au port dans une île pristati v pristanišču na otoku
le bateau aborde au Brésil ladja pristaja v Braziliji
aborder une question difficile lotiti se težkega vprašanja
il fut abordé par un inconnu neznanec ga je ogovoril
aborder avec prudence les carrefours dangereux previdno se bližati, voziti k nevarnim križiščem
aborder le virage à grande vitesse z veliko hitrostjo zavoziti v ovinek
un cargo a abordé un pétrolier tovorna ladja je trčila v petrolejski tanker
les pirates ont abordé le navire piratje so v napadu osvojili ladjo