Franja

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

očí yeux moški spol množine

izbuljene (velike) oči yeux exorbités
objokane (nabrekle) oči yeux gros
(figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
risje oči yeux de lynx
poševne oči yeux obliques
raznobarvne oči yeux vairons
oči me bolijo j'ai mal aux yeux
iz oči v oči en face, face à face
med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
na oči pour la forme
na lastne oči de ses (propres) yeux
na štiri oči entre quatre yeux
pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
pred mojimi očmi sous mes yeux
v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
z zaprtimi očmi les yeux fermés
to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
gledati smrti v oči affronter la mort
imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
izgubiti iz oči perdre de vue
metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
povesiti oči baisser les yeux
požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
vreči oči na jeter les yeux sur
zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
zavijati oči faire les yeux blanes
pojdi mi izpred oči! va-t-en!

očí ojos m pl

iz oči v oči cara a cara, frente a frente
med štirimi očmi a solas, sin testigos, privadamente, a cuatro ojos
pred očmi vseh a la vista de todos; fig públicamente
orlovske (sokolje) oči (fig) ojos de águila
poševne, ozke oči ojos oblicuos, rasgados
velike, izbuljene oči ojos saltones
na lastne oči con mis (tus, sus itd.) propios ojos; con esos ojos
zaradi njegovih lepih oči (= zastonj) por sus ojos bellidos
brati komu v očeh (želje) leer en los ojos (los deseos) de alg
gledati (nevarnosti, smrti) v oči afrontar (ali arrostrar) (el peligro, la muerte)
gledati stvari z drugimi očmi mirar las cosas con otros ojos
izbuljiti oči fam poner ojos como platos
izgubiti iz oči perder de vista
ne izgubiti iz oči no perder de vista, tener muy presente a/c
imeti odprte oči abrir el ojo, estar alerta
izpraskati komu oči sacar los ojos a alg
odpreti komu oči (fig) abrir los ojos a alg; desengañar
nasuti komu peska v oči (fig) deslumbrar a alg con promesas
oči se mi odpirajo sedaj (fig) ahora veo claro
imeti dobre oči (fig) tener (buena) vista
ki pade v oči (o obleki) vistoso, llamativo; fig evidente, manifiesto
pasti v oči (fig) llamar la atención; resaltar; dar en los ojos
pojdi mi izpred oči! ¡quítate de mi vista!
pokvariti si oči dañarse la vista
povesiti oči bajar los ojos
požírati z očmi (fig) fam irse a alg los ojos tras a/c
preleteti z očmi pasar los ojos
prenapenjati oči quebrarse los ojos
zapreti komu oči cerrar los ojos a alg
skočiti v oči (fig) saltar a la vista
vreči oči na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti oči ob čem fam hacer la vista gorda
zavijati oči (fig) poner los ojos en blanco; revolver los ojos; volver (ali torcer) los ojos
zapičiti oči v clavar los ojos en
svojim očem ne verjeti no dar fe a sus ojos
nisem verjel svojim očem no daba crédito a mis ojos
ne zatisniti oči (celo noč) no pegar el ojo (ali los ojos) (en toda la noche)
upreti oči v koga mirar a alg ojo a ojo; volver los ojos en alg
vrana vrani ne izkljuje oči de herrero a herrero no pasan chispas

odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. portare via, portare, asportare:
odnašati smeti portare via le immondizie
odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
odnesti medaljo conquistare una medaglia
odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. odnesti pete battersela
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto

odnêsti to carry (ali to take, to bear) off (ali away)

reka je odnesla most the river swept away the bridge
poceni jo odnêsti (figurativno) to come off with a small loss
celo kožo odnêsti to save one's bacon, to emerge safe and sound, to escape with life and limb
peté odnêsti to escape

Oīle͡us -eos ali -eī, m (Ὀϊλεύς) Oilêj

1. kralj v Lokridi, oče Ajaksa (Ajanta), ki se zato imenuje Aiax Oileos (sc. filius) Ci. ali Aiax Oilici Hyg. (Oile͡i V. trizložno!) ali Oileos Aiax O. in celo Aiax Oileus Ci., Hyg., Serv. (Oilejev Ajaks (Ajant) v nasprotju z Aiax Telamonius); prim.: multi Aiaces Oileos Ci. — Od tod patron. Oīliadēs -ae, m (Ὀϊλιάδης): Sil. in Oīlīdēs -ae, m (Ὀϊλείδης): Pr. Oiliád, Oilíd, Oilejev sin = Ajaks (Ajant).

2. Argonavt: Hyg.

okó œil moški spol ; (vid) vue ženski spol

oko za oko œil pour œil
s prostim očesom à l'œil nu
krmežljavo oko œil chassieux
kurje oko (medicina) cor moški spol, œil-de-perdrix moški spol
mačje oko œil de chat
magično oko œil magique
na oko (pribl.) au jugé, familiarno à vue de nez
mandeljnasto, poševno oko œil oblique (ali en amande, bridé)
orlovsko oko œil d'aigle
ostro oko œil sûr (ali juste)
podpluto oko (od udarca) œil poché (ali au beurre noir)
umetno oko œil artificiel
stekleno oko œil de verre
zrklo očesa (anatomija) globe moški spol de l'œil (ali oculaire)
imeti dobro, ostro oko avoir une bonne vue, avoir le coup d'œil (juste), familiarno avoir le compas dans l'œil
kakor daleč seže oko à perte de vue
oceniti na oko estimer à vue d'œil
ne zatisniti očesa celo noč ne pas fermer l'œil de la nuit

okó ojo m ; (vid) vista f ; (na trti) yema f ; (na juhi) ojo m

s prostim očesom a simple vista
oko za oko ojo por ojo
na oko a ojo
bolščeče oko ojo de besugo
krmežljavo oko ojo légañoso (ali pitarroso)
mačje oko (avto) ojo de gato
magično oko ojo mágico
mandeljnasto oko ojo oblicuo
kurje oko callo m, ojo de gallo (ali de pollo)
orlovsko oko ojo de áquila
podpluto oko (od udarca) ojo amoratado, fam ojo a la funerala
stekleno oko ojo de cristal
umetno oko ojo artificial (ali de cristal)
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
pasti v oko (fig) saltar a la vista
imeti dobro oko tener buena vista
vreči oko na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti eno oko (pri čem) (fig) fam hacer la vista gorda
ne zatisniti očesa (celo noč) no pegar ojo (en toda la noche) glej tudi oči!

omrzéti (-ím) perf. intr. star.

1. diventar odioso; sentire, provare avversione, ripugnanza (per); detestare:
celo petje ji je omrzelo persino il canto le era diventato odioso

2. diventare freddo, inaccostabile

rattle away (along, on) neprehodni glagol
živahno govoriti, brbljati

she rattled away for an hour célo uro je brbljala

outwatch [autwɔ́č] prehodni glagol
dlje bedeti

to outwatch the night bedeti celo noč

pa and; but, however

pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so...

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

patrimōnio m (pl. -ni)

1. premoženje; imetje:
disporre di un grosso patrimonio imeti veliko premoženje
mangiarsi un patrimonio pren. zapraviti celo premoženje

2. dediščina:
il patrimonio culturale di una nazione kulturna dediščina naroda

pellejo moški spol (živalska) koža; kožica na sadju; meh (za vino); pijanec

dar (ali dejar, perder, soltar) el pellejo umreti
si yo estuviera en tu pellejo če bi (jaz) bil v tvoji koži
guardar el pellejo na varno se spraviti
pagar con el pellejo plačati z življenjem
salvar el pellejo zdravo (celo) kožo odnesti
mudar de pellejo leviti se

per-errō -āre -āvī -ātum (per in errāre) prebloditi, pohajati, potepati se, potikati se kod, kje, obiti, obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), oblaziti: forum H., freta classe O., totum Latium L., omnem circuitum V., orbem Col., reges Sen. ph.; pass.: arva pererrantur O., pererrato ponto V. potem ko boš preblodil (preplul) morje; metaf.: aliquem totum luminibus V. meriti, ogledovati, venenum totam pererrat V. strup pronica skozi celo njeno telo, strup prodira po celem njenem telesu, hedera ramos pererrat Plin. iun. se vije okrog, opleta, Nilus pererrat Aegyptum Mel. se vije skozi Egipt, teče skozi Egipt, omnes istos … pererra Sen. ph. oglej si (v duhu).

perfect¹ [pə́:fikt] pridevnik (perfectly prislov)
popoln, dovršen, vzoren, perfekten; gotov, končan; točen; spreten, okreten, vešč (in)
slovnica dovršen
matematika cel

to make perfect izpopolniti, perfektuirati
a perfect stranger popoln tujec
slovnica perfect participle pretekli deležnik
matematika perfect number celo število
letter perfect dovršen, odličen, neprekosljiv

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

plat [pla] masculin (plitva) skleda; ploščata stran; jed (pri obedu); (= plat de la balance) skledica pri tehtnici

plat du jour jed (v restavraciji), ki se menja od dneva do dneva
plat natinnal narodna jed
plat aux œufs jajčna jed
plat de viande, de résistance mesna, glavna jed
plat à barbe brivska kotlica
coup masculin du plat d'épée udarec s ploščatim delom meča
apporter quelque chose à quelqu'un sur une plat (figuré) kar na krožniku komu kaj prinesti
faire du plat à quelqu'un laskati komu
manger à même le plat jesti (kar) iz sklede
faire tout un plat de quelque chose napraviti (celo) afero iz česa, pripisovati čemu pretirano važnost
mettre les pieds dans le plat (familier) zbuditi pohujšanje, protestiranje, nespretno intervenirati, posredovati
mettre les petits plats dans les grands servirati zelo izbrane jedi, izbran obed, ki napravi vtis na povabljence