Franja

Zadetki iskanja

  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vòl (vôla) m

    1. bue (pl. buoi)
    vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
    orati z voli arare coi buoi
    par volov paio di buoi
    delati, garati kot vol lavorare come un negro
    tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
    pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
    pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

    2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vŕv(i)ca string, twine; cord; line; (za šivanje vreč) packthread; binding thread

    svilena vŕv(i)ca silk cord
    imeti koga na vŕv(i)ci to have someone on a string, to keep a tight rein on someone, to twist someone round one's (little) finger
    vŕv(i)ca za psa lead
    pse na vŕv(i)co! dogs must be kept on the lead!
    merilna vŕv(i)ca (trak) tape measure, tape
    vžigalna vŕv(i)ca fuse (cord)
    rdeča vŕv(i)ca (trak) za povezovanje službenih spisov zgodovina red tape
    voditi koga na vŕv(i)ci, z vŕv(i)co (figurativno) to lead someone by the nose
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • zabádati (-am) | zabôsti (-bôdem)

    A) imperf., perf.

    1. ficcare, cacciar dentro:
    zabadati bucike v blazinico ficcare le spille nel cuscinetto portaspilli
    čebele zabadajo želo v napadalca le api pungono l'attaccante col pungiglione

    2. zabosti pugnalare, accoltellare:
    v jezi je zabodel soseda in un impeto d'ira accoltellò il vicino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zabadati v kaj nos ficcare il naso in qcs., in cose che non ci riguardano
    zabadati v koga oči, pogled fissare qcn. con gli occhi, con lo sguardo

    B) zabôsti se (-bôdem se) perf. refl. ficcarsi; pungersi:
    trn se mu je zabodel v prst una spina gli si era ficcata nel dito
  • začétek (-tka) m

    1. inizio, principio:
    začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
    praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
    pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
    začetek predstave il principio dello spettacolo
    začetki civilizacije i principi della civiltà

    2. inizio, esordio:
    sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta

    3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
    dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto

    4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
    začetek in konec črte inizio e fine della linea

    5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
    na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
    muz. od začetka da capo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
    začetek nove vrste capoverso
    začetek šolskega leta riapertura della scuola
    začetek strani capopagina
    PREGOVORI:
    petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • zádnjič adv. l'ultima volta, per l'ultima volta:
    v tem lokalu sem prvič in zadnjič in questo locale sono qui la prima e l'ultima volta, non ci metto più piede
    kar sva govorila zadnjič, se je že uresničilo ciò di cui abbiamo parlato l'ultima volta, si è già avverato
  • zadržáti (-ím) | zadrževáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. trattenere, fermare:
    zadržal je psa, da ni planil na tujca trattenne il cane affinché non aggredisse il forestiero

    2. mantenere, tenere:
    peč zadrži toploto la stufa mantiene il caldo

    3. ostacolare, impedire:
    zadržati epidemijo impedire la diffusione dell'epidemia

    4. rattenere, trattenere, soffocare, frenare:
    zadržati solze rattenere le lacrime
    zadržati radovednost frenare la curiosità

    5. trattenere:
    zadržati koga na kosilu trattenere qcn. a pranzo
    zadržati koga v bolnišnici trattenere qcn. all'ospedale

    6. (obdržati) mantenere:
    zadržati funkcijo mantenere la carica

    B) zadržáti se (-ím se) | zadrževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. trattenersi, soffermarsi:
    spotoma se bomo zadržali v Škocjanskih jamah strada facendo ci tratterremo nelle grotte di S. Canziano

    2. controllarsi; frenarsi:
    ob pogledu na ponesrečence se ni mogel zadržati alla vista degli infortunati non potè frenarsi

    3. star. comportarsi (con), trattare:
    spoštljivo se zadržati do koga trattare qcn. con rispetto
  • zagánjati (-am) | zagnáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. avt. avviare, mettere in moto:
    voznik je nekaj minut zaganjal avtobus al conducente ci vollero alcuni minuti per mettere in moto l'autobus

    2. scagliare, gettare; avventare:
    zagnati kozarec ob tla scagliare il bicchiere a terra

    3. condurre:
    zaganjati krave na pašo condurre le vacche al pascolo

    4. (poganjati, pognati) mettere germogli

    5.
    zaganjati smeh ridere
    zaganjati vrišč gridare, strillare

    B) zagánjati se (-am se) | zagnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. avventarsi:
    pes se je zagnal na vsiljivca il cane si avventò sull' intruso

    2. slanciarsi, scagliarsi, buttarsi:
    pren. zagnati se na delo immergersi nel lavoro, buttarsi a lavorare
  • zakláti (-kóljem) perf.

    1. ammazzare, macellare:
    zaklati prašiča ammazzare il maiale

    2. scannare, sgozzare

    3. žarg. danneggiare, nuocere, rovinare:
    visoke cene so nas zaklale ci hanno rovinato i prezzi impossibili
  • zalotíti (-ím)

    A) perf.

    1. sorprendere, cogliere, pizzicare:
    zalotiti vlomilca sorprendere lo scassinatore, coglierlo in flagrante
    zalotiti koga na laži cogliere qcn. in bugia

    2. ekst. sorprendere:
    pohitimo, da nas ne zaloti tema sbrighiamoci perché non ci sorprenda il buio

    B) zalotíti se (-ím se) perf. refl. accorgersi, avvedersi, rendersi conto:
    zalotil se je, da jo ima že dolgo rad si avvide di amarla da lungo tempo
  • zamísliti si (-im si) | zamíšljati si (-am si)

    A) perf., imperf. refl.

    1. concepire, immaginare:
    stvar poteka drugače, kot so si jo zamislili la cosa procede diversamente da come era stata concepita

    2. immaginare, immaginarsi:
    zamislimo si črto med dvema točkama si immagini una retta tra due punti

    B) zamísliti se (-im se) | zamíšljati se (-am se) perf., imperf. refl. essere assorti in pensieri (abs.);
    zamislil se je nad njihovo trditvijo le loro affermazioni lo facevano pensare
    nad dejstvom bi se morali zamisliti il fatto ci dovrebbe preoccupare, merita seria considerazione
  • zampino m

    1. pomanjš. od ➞ zampa tačica

    2. pren. krempelj:
    mettere lo zampino in qcs. pren. vmešavati se v kaj
    qui ci ha messo lo zampino il diavolo pren. tu je imel hudič svoje kremplje vmes

    3. kulin. noga
    PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije
  • zastáviti1 (-im) | zastávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. sbarrare, bloccare, impedire:
    zastaviti komu pot sbarrare a qcn. il passaggio

    2. circondare, mettere attorno

    3. aggiustare, mettere:
    zastaviti violino pod brado sistemare il violino sotto il mento

    4. iniziare, impostare:
    novo cesto so zastavili spomladi in primavera hanno iniziato i lavori alla nuova strada

    5. porre:
    zastaviti komu vprašanje porre una domanda a qcn.

    6. (zaustaviti) arrestare

    B) zastáviti se (-im se) | zastávljati se (-am se) perf., imperf. refl. porsi (domanda):
    pri volitvah se zastavlja vprašanje kredibilnosti kandidatov alle elezioni (ci) si pone il quesito dell'affidabilità dei candidati

    C) zastáviti si (-im si) | zastávljati si (-am si) proporsi, prefiggersi (come fine, scopo):
    za glavni cilj si je vlada zastavila znižanje inflacije come compito principale il governo si è prefitto il calo dell'inflazione
  • zatórej

    A) adv. (zato) perciò, pertanto, quindi:
    kar je dobrega, a zatorej redkega na svetu, izginja quel che c'è di buono, e quindi di raro al mondo, va scomparendo

    B) zatórej konj. (ragione) per cui:
    nihče noče popustiti. Zatorej sporazuma ne bo nessuno vuole cedere, per cui l'accordo non ci sarà
  • zavrtéti (-ím)

    A) perf. ➞ vrteti

    1. girare, far girare; roteare, ruotare:
    voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
    zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
    hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

    2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
    zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
    zavrteti film proiettare una pellicola
    zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
    pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
    zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

    B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

    1. girare, fare giravolte

    2. volteggiare; rotolare:
    list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
    kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

    3. piroettare; saltare di qua e di là:
    gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

    4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
    pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

    5. pren. (zaplesati) ballare
  • zeló adv.

    1. molto, assai, tanto, oltremodo:
    zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
    zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

    2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
    zelo bogat molto ricco, ricchissimo
    zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
    zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
    zelo majhen piccolissimo
    zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
    zelo slab pessimo
    do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
    vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
    takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

    3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
    zelo tanek extrasottile
    zelo star stravecchio
    zelo kratek ultracorto
    zelo hiter ultrarapido
    zelo občutljiv ultrasensibile
    zelo vesel arcicontento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zelo mrzel siberiano
    zelo neurejen caotico
    zelo slab infimo
    zelo visok (cene) astronomico