Franja

Remus¹ -ī, m Rém, Romulov brat: L., Ci., H., V. idr., Remi nepotes Cat. Rimljani.

Rhadamanthus (Rhadamanthos) -ī, acc.-on, m (gr. le Ῥαδάμανϑυς) Radamántis, Zevsov (Jupitrov) sin, Minosov (Minojev) brat, ki je zaradi svoje pravičnosti po smrti postal eden od sodnikov v podzemlju: Ci., O., V., Cl.

róden fecundo (tudi fig) ; fértil, feraz (tudi fig) ; (človek, žival) prolífico; productivo

moj rodni brat mi hermano carnal
rodna zemlja (domovina) país m natal; patria f

rôden -a, -o of birth; native

rôdni brat full brother
rôdna sestra full sister
rôdno mesto native town
rôdna tla native soil
rôdna zemlja native country
rôdno drevo botanika tree of bearing age
on je moj rôdni brat he is my own brother

rôden (-dna -o) adj. fecondo, fertile; knjiž. opimo; ekst. pingue;
rodna letina, rodno leto anno di buon raccolto
anat. rodne (spolne)
žleze ghiandole sessuali
fiziol. rodna doba ženske periodo fecondo (della donna)
rodni brat fratello carnale, germano

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

Salmōne͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Σαλμωνεύς) Salmonêj, sin Ajola, Sizifov brat, kralj v Elidi, od Zevsa ubit s strelo, ker se je enačil z njim s tem, da je posnemal njegov blisk in grom ter si dajal opravljati žrtvene daritve: V., HYG. Od tod patron. Salmōnis -idis, acc. -ida, f (Σαλμωνίς) Salmónida, Salmonejeva hči Tiro (Tȳrō), z Neptunom mati Neleja in Peleja: O., PR., HYG.

samostansk|i (-a, -o) klösterlich; v lasti samostana: klostereigen; Kloster- (brat der Klosterbruder, liker der Klosterlikör, obok das Klostergewölbe, red die Klosterordnung, vrt der Klostergarten, zid die Klostermauer, cerkev die Klosterkirche, zaobljuba das Klostergelübde, posestvo das Klostergut, življenje das Klosterleben)
samostanska celica die Klosterzelle, die Klause

samostánski monastic; conventual; monkish; cloistral

samostánski brat friar
samostánska celica monk's (oziroma nun's) cell
samostánski red monastic order
samostánski zid convent wall
samostánsko življenje monastic life, monasticism

samostánski monastique, monacal, du monastère, du couvent, conventuel

samostanski brat frére lai (ali convers)
samostanska cerkev église ženski spol du monastère (ali du couvent, abbatiale, conventuelle)
samostanski hodnik cloître moški spol
samostanska zaobljuba vœux moški spol množine monastiques
samostansko življenje vie ženski spol monastique (ali monacale)

samostánski (-a -o) adj. conventuale, di, del convento; monastico; claustrale:
samostanski brat frate, laico, converso
samostanski novic monacando
samostanski vratar frate portinaio
samostansko dvorišče chiostro
član samostanskega reda membro di ordine religioso, frate, monaco
samostanski predstojnik priore, abbate
samostanska celica cella conventuale
samostanska jedilnica refettorio
pren. samostanska tišina silenzio di tomba
samostanska prednica (madre) badessa
samostanska pripravnica novizia
samostanska sestra conversa

samostánski monástico; monacal; conventual

samostanski brat religioso m, fraile m, monje m
samostanska cerkev (maša) iglesia f (misa f) conventual
samostanski hodnik claustro m
samostanska zaobljuba voto m solemne, profesión f religiosa
samostansko življenje vida f monacal (ali monástica)

sânge n kri
□ frate de sânge krvni brat
□ cu sânge rece hladnokrven

sankati se povratni glagol
(voziti se s sankami) ▸ szánkózikJaz in moj brat se rada sankava in smučava. ▸ A testvéremmel szeretünk szánkózni és síelni.

sēd-itiō -ōnis, f (sēd¹ I. in itiō: īre) „razhod“, „razhajanje“, od tod

1. razpor, spor, razprtija, neskladje, nesoglasje, prepir, nesloga, svaja, zdraha ipd.: PL., TER., SUET. idr., domestica L. domači, brat(ov)ski razpor (naspr. fraterna concordia), crescitque favore turbida seditio (sc. deorum) O., nostrisque ductum seditionibus bellum resedit H.

2. occ.
a) (politični) spor, razpor, razdor, politično nesoglasje, strankarski razdor, spremembe v stranki, strankarski premet: ea dissensio civium, quod seorsum eunt alii ad alios, seditio dicitur CI., facultas ... seditionis ac discordiae concitandae CI., multae etiam e re publica seditiones sunt factae CI., seditio inter belli pacisque auctores orta in Sabinis L., duobus tribunis plebis per seditionem creatis CI., seditionibus tribuniciis atrociter res publica agitabatur S.
b) upor, upiranje, vstaja, metež, odpor, punt, rebeljon, revolt(a) (poseb. v vojski): Q., VELL., FL., IUST. idr., seditionem facere C., seditionem conflare CI., seditionem concire L., seditionem coeptare, efferre, componere (gl. pod compōnō) T., seditionem civilem componere SUET., veluti magno in populo cum saepe coorta est seditio V., seditione, dolis, scelere ... Iliaeos intra muros peccatur et extra H., ne qua ex eo negotio seditio oriretur S., ne qua seditio aut bellum oriretur S., ea contentio cum prope seditionem veniret L., iam prope seditionem res erat CU., seditiones urbanae AUCT. B. ALX., Aetoli erant in seditionibus L., atrox seditio militum L., seditio militiaris L., magnam seditionem in castris inter milites esse factam CI., ne qua in castris ... vulgi seditio oreretur C.; pooseb. kot spremljevalka boginje Fame (Govorice): Seditio repens O.; meton. uporniki, vstajniki, puntarji, rebeli, rebelanti: stupente ita seditione L.

3. metaf. (o neosebnih subj.) burnost, razburjenost, razdraženost, nemir, vznemirjenost, razvnetost: iracundiam dissidentem a ratione seditionem quandam animi ducebat CI., intestina corporis seditio L., seditio tori STAT., maris STAT. vzburkanost; šalj.: seditionem facit lien, occupat praecordia PL.

Segimērus -ī, m Segimér, knez Heruskov, Arminijev oče, Segestov brat: T. – Soobl. Sigimērus -ī, m Sigimér: VELL.

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.

sestr|a¹ [ê] ženski spol (-e …) die Schwester
bratje in sestre Geschwister množina
brat in sestra das Geschwisterpaar
dve sestri das Schwesternpaar
ljubezen med sestrama/sestrami die Schwesternliebe
zakon med bratom in sestro die Geschwisterehe

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.