-
pričati glagol1. v 3. osebi (potrjevati) ▸
tanúskodik, árulkodikpričati o pomembnosti ▸ fontosságról tanúskodik
pričati o priljubljenosti ▸ népszerűségről tanúskodik
pričati o moči ▸ erőről tanúskodik
zgovorno pričati ▸ szemléletesen tanúskodik
nazorno pričati ▸ hűen tanúskodik
jasno pričati ▸ világosan árulkodik
pričati v prid čemu ▸ tanúskodik amellett
Tekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.
2. (na sodišču) ▸
tanúskodik, tanúvallomást teszpriča priča ▸ tanú tanúskodik
izvedenec priča ▸ szakértő tanúskodik
pričati v procesu ▸ eljárásban tanúskodik
pričati na sodišču ▸ bíróságon tanúvallomást tesz
pričati na sojenju ▸ tárgyaláson tanúskodik
pričati na procesu ▸ eljárásban tanúskodik
pričati v prid komu ▸ valaki mellett tanúskodik
pričati v korist koga ▸ valaki javára tanúskodik
biti pripravljen pričati ▸ kész tanúvallomást tenni
lažno pričati ▸ hamis tanúvallomást tesz
Na predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
Povezane iztočnice: krivo pričati -
Proclēs -is in -ī, m (Προκλῆς) Prókles, sin Aristodema, brat Evristena, kralj v Sparti, praded kraljevega rodu Prokleidov (Προκλεῖδαι): Ci., N.
-
Proculēius -ēī, m Prokulêj. Najbolj znan je C. Terentius Proculeius Gaj Terencij Prokulej, brat Terencije, Mecenatove soproge, rimski vitez, Avgustov prijatelj; ko sta njegova brata v državljanskih vojnah izgubila vse imetje, je z njima delil svojo dediščino: H.
-
Proetus -ī, m (Προῖτος) Prójt, kralj v Tirinsu (Tirintu), Akrizijev brat, ki ga je Perzej spremenil v kamen: O. Od tod Proetis -idis, f Prójtida (Projtída) = Prójtova hči, pl. Proetides Prójtide (Projtíde) = Prójtove hčere, ki so si v svoji blaznosti (z njo jih je kaznovala Junona zaradi nihove ošabnosti) domišljale, da so krave: V., O., Plin.
-
profēsso
A) m (f -sa) relig. redovnik, redovnica (po zaobljubi)
B) agg. relig.
frate professo redovni brat
-
Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.
-
puîné, e [pɥine] adjectif pozneje rojen, mlajši
mon frère puîné moj mlajši brat
-
Pygmaliōn -ōnis, m (Πυγμαλίων) Pigmálion
1. kralj na Cipru, Agenorjev vnuk. Zaljubil se je v kip ženske, ki ga je Venera na njegove prošnje oživila: O.
2. kralj v Tiru, Didonin brat, ki je ubil njenega soproga Siheja: V., Iust. Od tod adj. Pygmaliōnēus 3 pigmálionski, pigmalionéjski, pesn. = tírski, feníški, feničánski, kartažánski, kartáginski: terra Sil.
-
redóven (-vna -o) adj. rel. dell'ordine (religioso), monacale:
redovna obleka abito monacale
redovni brat frate professo
redovni predstojnik ministro (dell'ordine)
-
redóvniški religioso; claustral
redovniški brat fraile m religioso
redovniška obleka hábito m religioso
-
Remus1 -ī, m Rém, Romulov brat: L., Ci., H., V. idr., Remi nepotes Cat. Rimljani.
-
Rhadamanthus (Rhadamanthos) -ī, acc.-on, m (gr. le Ῥαδάμανϑυς) Radamántis, Zevsov (Jupitrov) sin, Minosov (Minojev) brat, ki je zaradi svoje pravičnosti po smrti postal eden od sodnikov v podzemlju: Ci., O., V., Cl.
-
róden fecundo (tudi fig) ; fértil, feraz (tudi fig) ; (človek, žival) prolífico; productivo
moj rodni brat mi hermano carnal
rodna zemlja (domovina) país m natal; patria f
-
rôden -a, -o of birth; native
rôdni brat full brother
rôdna sestra full sister
rôdno mesto native town
rôdna tla native soil
rôdna zemlja native country
rôdno drevo botanika tree of bearing age
on je moj rôdni brat he is my own brother
-
rôden (-dna -o) adj. fecondo, fertile; knjiž. opimo; ekst. pingue;
rodna letina, rodno leto anno di buon raccolto
anat. rodne (spolne)
žleze ghiandole sessuali
fiziol. rodna doba ženske periodo fecondo (della donna)
rodni brat fratello carnale, germano
-
Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.
1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.
2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.
3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.
4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.
5. Vespazijanov brat: SUET.
6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.
-
Salmōne͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Σαλμωνεύς) Salmonêj, sin Ajola, Sizifov brat, kralj v Elidi, od Zevsa ubit s strelo, ker se je enačil z njim s tem, da je posnemal njegov blisk in grom ter si dajal opravljati žrtvene daritve: V., HYG. Od tod patron. Salmōnis -idis, acc. -ida, f (Σαλμωνίς) Salmónida, Salmonejeva hči Tiro (Tȳrō), z Neptunom mati Neleja in Peleja: O., PR., HYG.
-
samostansk|i (-a, -o) klösterlich; v lasti samostana: klostereigen; Kloster- (brat der Klosterbruder, liker der Klosterlikör, obok das Klostergewölbe, red die Klosterordnung, vrt der Klostergarten, zid die Klostermauer, cerkev die Klosterkirche, zaobljuba das Klostergelübde, posestvo das Klostergut, življenje das Klosterleben)
samostanska celica die Klosterzelle, die Klause
-
samostánski monastic; conventual; monkish; cloistral
samostánski brat friar
samostánska celica monk's (oziroma nun's) cell
samostánski red monastic order
samostánski zid convent wall
samostánsko življenje monastic life, monasticism
-
samostánski monastique, monacal, du monastère, du couvent, conventuel
samostanski brat frére lai (ali convers)
samostanska cerkev église ženski spol du monastère (ali du couvent, abbatiale, conventuelle)
samostanski hodnik cloître moški spol
samostanska zaobljuba vœux moški spol množine monastiques
samostansko življenje vie ženski spol monastique (ali monacale)