Franja

kug|a ženski spol (-e …) medicina die Pest, figurativno der schwarze Tod; tehnika die Pest (kositrova Zinnpest); medicina -pest (bubonska Beulenpest, Drüsenpest, pljučna Lungenpest, živalske: goveja Rinderpest, kokošja Geflügelpest, prašičja Schweinepest, zajčja Hasenpest)
sramna kuga (konjski sifilis) die Beschälseuche
žitna kuga die Kribbelkrankheit
račja kuga živalstvo, zoologija, medicina die Krebspest
rastlinstvo, botanika vodna kuga (račja zel) die Wasserpest
bubo kuge medicina die Pestbeule
epidemija kuge die [Pestepidemie] Pesteppidemie
bolan za kugo pestkrank
oboleli za kugo der Pestkranke ( ein -r)
figurativno smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
ogibati se koga kot kuge (jemanden) meiden wie die Pest

laid [léid] preteklik & pretekli deležnik od to lay 1

laid up with flu bolan, v postelji zaradi influence
laid paper rebrast papir

ledvic|a ženski spol (-e …) anatomija die Niere ( medicinacistična Zystenniere, darovalca Spenderniere, podkvasta Hufeisenniere, povešena Senkniere, zastojna Stauungsniere, zdrknjena Wanderniere)
… ledvice/ledvic Nieren-
(darovalec der Nierenspender, rentgenski posnetek die Nierenaufnahme, bolezen das Nierenleiden, delovanje die Nierentätigkeit, insuficienca Niereninsuffizienz, presaditev die Nierentransplantation, sfrknjenost die Nierenschrumpfung, vnetje die Nierenentzündung)
bolečina v ledvicah der Nierenschmerz
bolan na ledvicah nierenkrank

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

ležáti to lie, to be lying; to rest; to be situated, to be placed, to be located

ležáti bolan to lie sick
ležáti bolan v postelji to be ill in bed
ležáti mrtev to lie dead
ležáti v porodni postelji to lie in
ležáti na hrbtu to be lying on one's back
ležáti komu pred nogami to lie at someone's feet
ležáti na mrtvaškem odru to lie in state
ležáti v zadnjih zdihljajih to be breathing one's last
ležáti v zasedi to lie in ambush
ležáti v ruševinah to lie in ruins, in dust
negibno ležáti (pritajiti se) žargon to lie doggo
ležáti zasidran to lie at anchor
(on) leži zaradi škrlatinke he is down with scarlet fever
to leži na dlani (figurativno) it is obvious, it is plain, it's as plain as a pikestaff (ali as the nose on your face)
to mi leži (figurativno) that is in my line
to mi bolj leži that is more in my line
ležáti komu težko na vesti to lie heavy on someone's conscience
kakor si boš postlal, tako boš ležal as you make your bed, so will you lie

ležáti être couché (ali étendu, allongé) , reposer

zgradba (krajevno) être placé (ali situé); (o ljudeh in stvareh) se trouver, reposer, être, gésir
vse križem ležati être pêle-mêle, être en désordre
bolan v postelji ležati garder le lit, être alité
na dlani leži c'est évident
mesto leži severno od la ville est située au nord de
globoko ležeče oči yeux enfoncés dans les orbites
poštno ležeče (en) poste restante
tiskati ležeče imprimer en cursive

ležáti (-ím) imperf.

1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme

ležáti (o osebah) estar acostado (ali tendido ali echado) (na sobre)

ležati v agoniji estar en la agonía
ležati v postelji estar acostado; (o stvareh) estar colocado, estar puesto; (kraj) estar situado; (paslopje) estar emplazado
on leži bolan v postelji él está en cama; él guarda cama
leži v globokem spanju está profundamente dormido
na dlani leži es evidente
Pariz teži ob Seni París está a orillas del Sena
mesto leži severno od ... la ciudad está (ali se halla) situada al norte de...

lie^*4 [lai] neprehodni glagol
ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
peljati (pot)
pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
arhaično prenočiti, prespati
lov ne vzleteti (ptice)
vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
to lie asleep spati
to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
to lie close skrivati se
to lie hid pritajiti se, skriti se
to lie dead ležati mrtev
to lie dying umirati
sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
to lie in ruins biti v ruševinah
to lie sick ležati bolan
it lies at his door za to je on odgovoren
the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
the mistake lies here napaka je tukaj
to find out how the land lies videti od kod veter piha
as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
to lie in prison biti zaprt
to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
it lies in a nutshell to je na dlani
to lie open to biti čemu izpostavljen
to lie heavy (up)on težiti (krivda)
to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
to lie at the root of imeti korenine v
to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
to lie through peljati skozi (pot)
to lie under a charge biti obdolžen
to lie under a mistake motiti se
to lie under the necessity biti prisiljen
to lie under an obligation imeti dolžnost
to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
to lie under suspicion biti osumljen
it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
to lie waste biti neobdelan (zemlja)
here lies tukaj počiva
pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
to lie to the oars pošteno veslati
you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

lit de mort smrtna postelja
lit nuptial poročna postelja
lit pliant zložljiva postelja
lits-jumeaux zakonski postelji
chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
descente féminin de lit predposteljnik
wagon-lits masculin spalni voz
au saut du lit pri vstajanju
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
par lits plast na plast
aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
faire lit à part, deux lits ločeno spati
faire son lit postlati si
garder le lit bolan v postelji ležati
mourir dans son lit umreti naravne smrti
prendre le lit leči v posteljo
comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

male

A) avv.

1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga

2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

C) m

1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež

2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje

4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal

mar¹

1. (ali) se ne prevaja, izrazi se z besednim redom
Mar prideš? Kommst du?
Mar bi lahko …? Könnten Sie …? itd.
podobno, kadar ni glagola: Mar res ne? Wirklich nicht?
Mar ne? Nicht wahr?/ Oder?

2. (kaj res) pričakujemo nasprotno: etwa, denn (je mar bolan? ist er etwa/denn krank?, mar ni on kriv? ist es etwa nicht seine Schuld?, si mar gluh? bist du denn taub?, mar ni tako? ist es denn nicht so?)

marin, e [marɛ̃, in] adjectif (po)morski; mornarski, mornariški

col masculin marin mornarski ovratnik
carte féminin marine pomorska karta
(costume masculin) marin masculin mornarska obleka
cheval masculin marin (zoologie) morski konjiček
courant masculin marin morski tok
cure féminin marine zdravljenje z morskimi kopelmi
mille masculin marin morska milja
sel masculin marin morska sol
avoir le pied marin obdržati se na nogah, ne biti bolan na ladji, kljub zibanju; figuré ne se pustiti zmesti

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

menda

1. (baje)
menda je (bolan/odsoten) er soll (krank/ abwesend sein)

2. (najbrž) wohl

3. (pač, seveda) wohl, ja

4.
menda!/menda ja! (seveda!) was denn sonst!, freilich!

5.
menda ja ne! sag bloß nicht!, Nicht doch!

mendá maybe, probably, possibly, supposedly; surely, presumably

mendá je takó it may be so
mendá je bolan he is said to be ill
mendá si to slišal? I suppose you've heard it?
mendá bo res it might be true

meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

meter en la cabeza v glavo vbiti
meter cizaña povzročiti razprtijo
meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
meter miedo navdati s strahom
meter las narices en svoj nos vtikati v
meter la pata blamirati se
meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
meter ruido hrušč delati, razgrajati
meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
meterse en los peligros v nevarnost se podati
meterse en todo povsod svoj nos imeti
meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
meterse fraile postati menih
meterse soldado nastopiti vojaško službo
no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla