Franja

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

Vibilia -ae, f Vibílija, boginja poti, ki so jo na pomoč klicali popotniki, kadar so zašli s poti, da bi jih privedla na pravo pot: Arn. — Inačici Viabilia in Upibilia.

Vīca Pota -ae, f (vincere in potīrī) Víka Póta = Mogočna zmagovalka ali Zmagovalna moč, boginja zmagovitega uspeha, vzdevek boginje Zmage (Victoria): Ci., L.; drugi besedo izpeljujejo iz vīvere in pōtāre; potemtakem bi bila Vīca Pōta (ne Vĭca Pota) boginja vsakdanjega zaslužka, hrane: Sen. ph. — Soobl. Vīcta et Pōtua Víkta in Pótua: Arn.

victoria [viktɔ́:riə] samostalnik
lahka dvosedežna kočija na 4 kolesa; avto s sklopno streho le nad zadnjimi sedeži
botanika vrsta lokvanja

victoria lawn vrsta batista
Victoria Viktorija (rimska boginja zmage)
Victoria Cross (kratica V. C.) Viktorijin križ (angleško odlikovanje za hrabrost, ki ga je uvedla kraljica Viktorija l. 1856)
Victoria Day (= Empire Day) 24. maj, rojstni dan kraljice Viktorije

victōria -ae, f (victor)

1. zmaga: cruenta, incruenta S., dubia C., matura, mitis L., secunda Auct. b. Hisp., laeta H., pulcherrima L., Plin. iun., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci. ki ima po svoji naravi v sebi nekaj objestnega in ošabnega, victoriae triumphus L. zaradi zmage, nuntius victoriae ad Cannas L., nihil deinde a victoria cessatum L. po zmagi, victoriam conclamare C. zagnati zmagovalni krik (druge zveze z glag. išči pod ustreznimi glag.); s subjektnim gen.: Sullae victoria (= Sullana victoria) S.; redko z objektnim gen.: civilis belli victoria Ci., Suet. v vojni s sodržavljani; pogosto nadomeščajo objektni gen. skloni s praep. de, ex (nad) ali pa kak adj.: victoria de Veientibus, de Hannibale Poenisque L., de Romanis Iust., Fabii ex Allobrogibus Vell., domestica, externa victoria Ci. nad domačini, nad zunanjimi sovražniki, Spartana Cu. nad Spartanci.

2. metaf. zmaga v pravdah, pri volitvah ipd., uspeh: victoriam consequi (v pravdi) Ci., victoria nocentissimi (sc. in litibus) Ci., victoria certaminis L. v prepiru, litium Plin., victoria penes patres fuit L. (= starešine so dosegli svoj namen), victoria ex collega, de patribus L.

3. pooseb. Victōria -ae, f Viktórija = Zmága, boginja zmage: Pl., Varr., Ci., L., O., Victoria aurea L. pozlačen kip boginje zmage.

Virginēnsīs ali Virginiēnsis -is (sc. dea) f (virgō) Devična, boginja, ki bdi nad snemanjem (nevestinega) deviškega pasu: Aug.

Viri-plāca -ae, f (vir in plācāre) Viripláka = Spraviteljica mož, neka boginja (menda Junona ali Venera, ki je v svojem svetišču na Palatinu pobotala zakonce, kadar so se sprli): Val. Max.

virtūs -ūtis, f (vir; prim. senec-tus, iuven-tus; o telesnih in duševnih vrlinah, ki odlikujejo može; prim.: appellata est ex viro virtus; viri autem maxime propria est fortitudo Ci.)

1. moškost, moštvo, možatost, izvrstnost: negavit id suae virtuti convenire N., virtute regnum est adeptus N., magnos homines virtute dolores superare O. (po) moško zatreti; pesn. za opis osebe (prim. ἱερὴ ἲς Τηλεμάχοιο Hom.): Aeneïa virtus Iunonem veteres finire coëgerat iras O., virtus Scipiadae H. možati Scipion; meton.: exigui numero, sed bello vivida virtus V. moštvo (= možje).

2. occ.
a) moč, sila, jakost, krepkost: manuum virtute relatus balteus O. od močne roke (Herkula), inferior virtute meas devertor ad artes O.; metaf. o živalih in neživih subj.: virtus equi Ci., mercis Pl. ali navium L. izvrstnost, ferri Iust., herbarum O., neque virtus in frondibus ulla est O.
b) hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo, pogumnost, stanovitnost, odločnost: virtus militaris, rei militaris, bellandi Ci., pristinae virtutis memoria Ci., virtus exercitūs N., virtute militum devincere hostium exercitūs N., quondam etiam virtus etiam virtus redit in praecordia V., dolus an virtus, quis in hoste requirat? V., vis ac virtus L., nec cuiquam accedere virtus V. nihče nima poguma, opinio virtutis N. ker so ga imeli za pogumnega, cum urbanas res virtute Cn. Pompei commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. z odločnostjo; v negativnem pomenu: virtus iniqua Stat.
c) vrlost, vrlina, dobra (izvrstna) lastnost, odlika, izvrstnost: summa virtus ponitur in sapientia N., crevit laude virtutum N., virtutes vitia nequabant L., virtutibus lenioribus erat ornatus: modestia, temperantia, iustitia Ci., virtutes corporis, oratoriae virtutes Ci., animi virtutes N. notranje (duševne, duhovne) vrline.
d) čednost, krepost, čednostnost, krepostnost, vrlina, nravna popolnost, nravnost, moralnost, morala, (visoka) moralna vrednota, (nravna, moralna) neoporečnost (brezgrajnost): virtus est animi habitus naturae atque rationi consentaneus Ci., insidet in optimo quoque virtus Ci., honesta in virtute ponuntur Ci., omnia praeter virtutem caduca sunt S., aliquem revocare ad virtutem a perdita luxuria N., vellem … errari nomen virtus posuisset honestum H. običajni nazor (običajne predstave) o nravnosti.

3. pooseb. Virtūs -ūtis, f Vírtus = Krepost, boginja kreposti: vides Virtutis templum Ci., cum (sc. M. Marcellus) bello Gallico (l. 222) ad Clastidium aedem Honori et Virtuti vovisset L., aedem Virtutis eo anno ad portam Capenam M. Marcellus dedicavit L.

4. meton. pl. virtutes moška dejanja (dela, čini, dosežki), izvrstna dejanja (dela, čini, dosežki), hrabra dejanja (dela, čini, dosežki), junaška dejanja (dela, čini, dosežki): memor pristinarum virtutum venenum … sumpsit N., virtutibus eluxit N., virtutes virique V. možje in njihova izvrstna dejanja, ne se mulier extra virtutem cogitationes extraque bellorum casus putet T.; occ.
a) zasluga: obtrectatio virtutum N., huius vitia ineuntis adulescentiae magnis sunt emendata virtutibus N.; od tod virtute alicuius Pl. = s pomočjo koga, po posredovanju koga.
b) moška slava: dubitabimus adhuc virtute extendere vires? V.

Opomba: Star. dat. sg. virtute: Luc.; gen. pl. tudi virtutium: Ap., Paul. Nol., Iul. Val.

vitreus 3 (vitrum1)

1. steklen: vasa Col., dolium Col., Th. Prisc., faba (biser) Petr., pila Sen. ph., hostis O. ali latro Mart. (kamenčka pri šahu), Priapus Iuv., sedilia V. kristalni, iz kristala; subst. vitreum -ī, n steklena posoda: si vitreum fractum est Sen. ph.; pogosteje pl. vitrea -ōrum, n steklenina, steklovina, steklena posoda, stekleno posodje: Plin., Stat., Mart., Dig.; pren.: audirem sententias, id est, vitrea fracta Petr. = norčije, otročarije. — Soobl. vitria ars steklarska umetnost, steklarstvo, steklopihaštvo: Don.

2. metaf.
a) steklast, kristalast, kristalnočist (kristalno čist), čist kot kristal, bister kot kristal: unda V., ros, pruina O., antra (sc. Naiadum) O., fons purus et vitreus Plin. iun., pontus H., Circe H. sijajna, sijoča, bleščeča se (kot morska boginja).
b) prozoren, prosojen kot steklo, zelo tanek (tenek): togae Varr. ap. Non., bilis Pers.
c) (po barvi) morskozelen (morsko zelen), zelen: color Plin.
d) (na videz) bleščeč, (pre)varljiv, minljiv, nezanesljiv: vitrea fama H., laetitia Aug.

Vitula -ae, f (prim. vītulor) Vítula, boginja zmage in zmagoslavnega veselja: Varr., Piso ap. Macr. — Ista imenovana tudi Vītellia -ae, f Vitélija: Suet.

Voltumna -ae, f Voltúmna, boginja zavezniškega svetišča dvanajsterih etrurskih mest v zvezo združenih državic; njihovi zastopniki so se pri tem svetišču sestajali na skupnih posvetih: L.

Volupia -ae, f (volup) Volúpija, boginja radostnega občutja (radosti, sle): Aug., ad Volupiae sacellum Varr., duodecimo vero feriae sunt divae Angeroniae, cui pontifices in sacello Volupiae sacrum faciunt Macr., Masurius adicit simulacrum huius deae ore obligato atque signato in ara Volupiae … collocatum Macr.

voluptās -ātis, f (volup)

1. prijeten (telesni ali duševni) občutek, sla, slast, naslada, užitek, uživanje, zabava, zadovoljstvo, ugodje, radost, veselje, kratkočasje: Plin. idr., ubi voluptatem aegritudo vincat Pl., capiunt voluptates, capiunt rursum miserias Pl., alicuius voluptati obstare Ter. veselju, sreči, voluptatem magnam nuntias Ter., tempora voluptatis laborisque dispertiri C., omne id, quo gaudemus, voluptas est Ci., haec res non dolorem, sed voluptatem adfert Ci., voluptati esse alicui Ci. ep. delati komu veselje, navdajati koga z veseljem, biti komu v užitek, biti komu v slast, voluptate adfici Ci. ali voluptatem capere (ex re) Ci. veseliti se (česa, ob čem, nad čim), radovati se (česa, ob čem, nad čim), cepi voluptatem tantum virum fuisse in re publica Ci., voluptate capi Ci. rad se veseliti (razveseljevati, zabavati), fabulas cum voluptate legere Ci. v slast, z veseljem, z užitkom, in voluptate esse Ci. naslajati se, veseliti se, uživati veselje, res voluptate metiri Ci., cibi modus non voluptate finitus L., ignaviae voluptas S., voluptas summa H., voluptas oratoriae eloquentiae T., animus ad voluptates honestas natus T.; occ. telesno uživanje, telesno naslajanje, poltena, čutna naslada (nasladnost), čutnost, poltenost, sla, strast: voluptates corporis Ci., quis in voluptatibus inquinatior? Ci., languidae voluptates Ci. mlahave, slabeče strasti, affluentius voluptates undique haurire Ci. ali tanto cupidius insolitas voluptates haurire (okušati, uživati) T., voluptate liquescere fluereque mollitiā Ci., suas voluptates frenare L.

2. meton.
a) polteno razkošje, pohotna strast, pohotnost, pohota, poltenost, meseno poželenje, poželjivost, mesenost, čutnost, sladostrastje: suam voluptatem explere Ter.; poseb. uživanje poltene ljubezni, telesna združitev, spolni odnos, seks: Ap. idr., dum cum illa … voluptatem capit Pl. se telesno združi z … , efficere voluptatem Lamp.
b) voluptates zabave, veselice, igre (ki so se prirejale rimskemu ljudstvu): gubernacula rei publicae petis adhibendis voluptatibus Ci., ne minimo quidem temporis voluptates intermissae (sc. sunt) T. veselice se niso ustavile (prekinile), scientia voluptatum T., a voluptatibus Suet. ali tribunus voluptatum Cass. zabavnik, zabavljač, voditelj (prirejevalec) zabav = dvorjan, ki je moral skrbeti za zabave rimskih cesarjev.
c) (kot ljubkovalna beseda) slast, radost, užitek: mea voluptas Pl., care puer, mea sola et sera voluptas V.
d) moško seme: Hyg., Arn.
e) pooseb. Voluptās -ātis, f Slast, Strast, boginja slasti (strasti): Voluptatis et Lubentinae Veneris vocabula Ci.

Opomba: Gen. pl. nav. voluptatum; tudi voluptatium: Ci., L., Sen. ph., Tert.

Volūtīna -ae, f (volva) Volutína, boginja žitnih plev: Aug.

zmag|a ženski spol (-e …)

1. vojska der Sieg (tudi figurativno); -sieg (bliskovita Blitzsieg, končna Endsieg, Pirova Pyrrhussieg, volilna Wahlsieg)
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung (des), figurativno die Bezwingung (des)
boginja zmage die Siegesgöttin
slavolok zmage der Siegesbogen, Triumphbogen

2. šport der Sieg, der Gewinn
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung, der Triumph über
dvojna zmaga Doppelsieg
zmaga na domačem igrišču Heimsieg
zmaga na gostovanju Auswärtssieg
zmaga po točkah der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
zmaga v eni disciplini Einzelsieg
zmaga v etapi Etappensieg
zmaga v skupni uvrstitvi Gesamtsieg
navajen zmag sieggewohnt
brez zmage sieglos
možnost zmage die Gewinnchance
nagrada ob zmagi das Sieggeld
|
gotov zmage siegessicher, [siegesgewiß] siegesgewiss
izbojevati/slaviti zmago siegen, šport einen Sieg landen, triumphieren

zmága victory (nad over), conquest; triumph

zmága na morju, pomorska zmág naval victory
moralna zmága moral victory
Pirova zmága Pyrrhic victory
sijajna zmága swingeing victory
lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
boginja Zmage Victory
nagrada za zmágo reward for victory
dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day

zygia -ae, f (tuj. ζυγία, adj. f)

1. bot. = „jaremska“; kot subst. drevo beli gaber, sicer imenovano carpīnus (Carpinus betulus Linn.): Graeci situ discernunt, campestre … montanum … tertium genus zygian rubentem, fissili ligno, cortice livido, scabro Plin.

2. = zakonska, ženitovanjska, poročna, svatbena: tibia Ap.; od tod Zygia (sc. dea) Zígija, Zakoníca = Zakonska boginja, Ustanoviteljica zakonov (o Junoni): qui te iam nuptam Tonantis et reginam dearum memorat, inclitis Argivorum praesides moenibus, quam cunctus oriens Zygiam veneratur et omnis occidens Lucinam appellat Ap.

ἄεσα aor. ep. [Et. iz ἄϜεσα, kor. ves- (="bivati, muditi se") lat. Vesta, boginja domačega ognjišča, gršk. Ἑστία; nem. ge-wesen, das Wesen. – Obl. 1 pl. ἀέσαμεν, inf. ἀέσαι; skrč. ἆσα, ἄσαμεν] prespim, prenočim, prebijem, νύκτα.

Ἀθηνᾶ, ᾶς, ἡ, poet. Ἀθηναίη, ion. Ἀθήνη, dor. Ἀθάνα boginja Atena.

αἶσα, ης, ἡ (iz αἰτjα) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti; αἶσά μοι usojeno mi je, κακῇ αἴσῃ na nesrečo; αἶσα ἄπλατος blaznost; κατ' αἶσαν po pravici, kakor je prav, ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici; pers. Αἶσα boginja usode.