Franja

Zadetki iskanja

  • skrájnost (-i) f eccesso, estremo; polit. oltranzismo:
    iti v skrajnost andare negli estremi
    gnati stvar do skrajnosti portare la cosa, la faccenda alle estreme conseguenze
    padati iz skrajnosti v skrajnost andare da un estremo all'altro
    do skrajnosti izrabiti prostor sfruttare lo spazio all'estremo
  • sladoléd (-a) m gelato:
    sadni sladoled (v kupi z likerjem) mangia e bevi
    čokoladni, jagodni, vaniljev sladoled gelato al cioccolato, alle fragole, alla vaniglia
    kepica sladoleda una pallina di gelato
    sladoled na palčki gelato da passeggio
    stroj za sladoled gelatiera
  • sledíti (-ím) imperf.

    1. seguire (le tracce), andare dietro:
    pes sledi divjadi il cane segue le tracce della selvaggina
    slediti komu seguire qcn., andar dietro a qcn.
    slediti s pogledom seguire con lo sguardo
    slediti komu za petami tallonare qcn., essere alle calcagna di qcn.

    2. seguire, succedere:
    mrzli noči je sledilo sončno jutro alla notte fredda seguì un mattino di sole
    vladarju je sledil njegov sin al sovrano succedette il figlio

    3. (posnemati) seguire, imitare:
    slediti modi seguire la moda

    4. (biti jasno, kazati se) esser chiaro, derivare, dedurre; conseguire:
    nauk, ki sledi iz zgodbe la morale della favola
  • slučaj2 moški spol (-a …) (primer) der Fall
    za vsak slučaj für alle Fälle
    v slučaju slabega vremena ipd.: (če bo slabo vreme ipd.) im Fall (des)
    | ➞ → primer
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • smúkati (-am)

    A) imperf.

    1. brucare; pelare; sfogliare:
    koze smukajo poganjke le capre brucano i germogli
    smukati vejo pelare un ramo

    2. pren. muoversi, correre velocemente, saltare; muoversi, spostarsi di soppiatto, silenziosamente:
    veverica smuka z veje na vejo lo scoiattolo salta di ramo in ramo

    B) smúkati se (-am se) imperf. refl.

    1. strusciare, lisciare

    2. girare intorno

    3. spostarsi velocemente, di soppiatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smukati se okrog deklet correre dietro alle ragazze, circuire le ragazze
    pren. smukati se kakor mačka okoli vrele kaše non sapersi decidere
  • spletkáriti (-im) perf. armeggiare, brigare, macchinare, manovrare, trescare, intrigare, tramare, mestare:
    na skrivaj spletkariti armeggiare in segreto
    spletkariti komu v škodo, za hrbtom trescare ai danni, alle spalle di qcn.
  • spôdaj adv.

    1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
    spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
    čakam te spodaj ti aspetto dabbasso

    2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
    ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo

    3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
    živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne

    4.
    od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
    od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
    začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
    zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
    spodaj ležeč sottostante
    spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato
  • správljenost (-i) f

    1. deposito; conservazione

    2. riconciliazione; rassegnazione, il rassegnarsi:
    spravljenost s težavami življenja il rassegnarsi alle difficoltà della vita
  • sprejemljív (-a -o) adj. accettabile; ammissibile; ricettivo, sensibile, suscettibile; impressionabile; predisposto:
    sprejemljiv za bolezni predisposto alle malattie
  • srebró (-á) n

    1. kem. argento (Ag):
    zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
    posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

    2. (srebrn denar) moneta d'argento

    3.
    živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
    pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
    pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
    metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
    PREGOVORI:
    govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

    1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

    2.
    sredstvva množina -mittel množina
    (produkcijska Produktionsmittel)
    izbira sredstvva die Wahl der Mittel
    neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
    poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
    preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
    uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
    z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • stáviti (-im) perf.

    1. igre scommettere, puntare; giocare:
    staviti veliko vsoto scommettere, puntare una forte somma
    (kot podkrepitev) stavim, da tega ne veš scommetto che non lo sai
    staviti na dirkah scommettere alle corse
    staviti na določeno številko scommettere, puntare su determinati numeri, giocare determinati numeri

    2. tisk. comporre:
    ročno, strojno staviti comporre a mano, meccanicamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. staviti vse na eno karto rischiare; puntare, giocare tutto su una carta
    lingv. napačno staviti ločila mettere erroneamente i segni di interpunzione
  • sto [ó] hundert (mark/let/dni hundert Mark, hundert Jahre, hundert Tage)
    bankovec za sto mark der Hundertmarkschein
    na sto let hundertjährlich, alle hundert Jahre (einmal)
    nekaj sto ein paar hundert
    od sto vom Hundert (v. H.)
    okoli sto an die hundert
    šport tek na sto metrov der Hundertmeterlauf
  • stréči (stréžem) imperf.

    1. servire:
    kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

    2. trg. lavorare, servire:
    mi že strežejo grazie, vengo già servito

    3. assistere, aver cura di:
    streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

    4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
    stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

    5. rel. servire:
    streči pri maši servire la messa

    6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
    streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
    vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
    pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
    PREGOVORI:
    kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera
  • stréljati (-am) imperf.

    1. sparare, far fuoco; tirare:
    streljati v tarčo sparare a segno
    streljati v zrak sparare in aria
    streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
    streljati s šibrami sparare con pallini
    streljati v rafalih sparare a raffica
    streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
    tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
    streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
    streljati divjad sparare alla selvaggina
    streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
    streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
    streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
    šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

    2. pren.
    streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

    3. šport. tirare:
    streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro
  • strúna (-e) f

    1. muz. corda:
    strune (na glasbilu) incordatura
    struna brni, se trese la corda risuona, vibra
    napeti, uglasiti strune tendere, dare la giusta intonazione alle corde
    vleči z lokom po strunah andare con l'archetto sulle corde
    pren. brenkati na čustvene strune toccare le corde del sentimento
    pren. napeti drugačne strune essere più severo
    pren. ubrati smešno struno metterla in ridere

    2. zool. corda:
    hrbtna struna corda dorsale
  • svet|i2 [é] (-a, -o)
    figurativno sveta nebesa! barmherziger Himmel!, Himmelherrgott!
    figurativno sveta preproščina heilige Einfalt!
    do svetega Nikoleta bis zu den griechischen Kalenden, bis zum Nimmerleinstag
    ob svetem Nikoletu an Nimmerleinstag, am Sankt-Nimmerleins-Tag, wenn Ostern und Pfingsten auf einen Tag fallen
    na svete čase alle Jubeljahre
  • šans|a ženski spol (-e …) die Chance, die Aussicht
    imeti šanse Aussichten/Chancen haben
    pokvariti si vse šanse sich zwischen zwei/alle Stühle setzen