Franja

Alibibeweis, der, alibi (kot dokaz nekrivde), dokaz z alibijem

alien-enemy [éiliənenimi] samostalnik
državljan sovražne dežele, ki biva v deželi, ki je v vojni z njegovo

aliēno

A) agg.

1. knjižno tuj

2. nenaklonjen, nasproten:
un uomo alieno da compromessi človek, ki so mu kompromisi tuji, brezkompromisen človek

B) m (f -na) bitje z drugega planeta (v znanstveni fantastiki), marsovec

alimentá -éz vt.

1. hraniti

2. polniti

3. preskrbovati, oskrbovati z

alimentación ženski spol prehrana, preskrba z živili, hranjenje; preživnina

alimentación insuficiente podhranjenje, podhranjenost

alimentáră -e f trgovina z živili

alimentarista m

1. trgovec z živili

2. delavec v živilski industriji

3. specialist za preučevanje prehrane

alimentáţie -i f

1. preskrba z živili

2. dobava

alimentation [-tasjɔ̃] féminin prehrana, hrana, preskrba z živili; technique dovod, napajanje, polnjenje, dobava

alimentation carnée mesna hrana
alimentation naturiste surova hrana
alimentation de régime lahka, naravna hrana
carte féminin d'alimentation živilska karta
magasin masculin d'alimentation trgovina z živili
alimentation d'une chaudière en eau oskrba kotla z vodo
alimentation d'un moteur en combustible oskrba motorja z gorivom

alimenter [-mɑ̃te] verbe transitif hraniti, rediti, dobavljati, oskrbovati z, preskrbovati; figuré dajati snov (quelque chose čemu, za kaj)

alimenter un malade avec des bouillons hraniti bolnika z govejimi juhami
alimenter une chaudière en eau napajati kotel z vodo
alimenter le marché en viande congelé oskrbovati trg z zmrznjenim mesom
la centrale thermique alimente la ville en électricité termična elektrarna dobavlja mestu elektriko
ce scandale a suffi à alimenter la conversation ta škandal je nudil dovolj snovi za pogovor
s'alimenter hraniti se (des fruits s sadjem)

aliōrsum (aliōrsus) adv. (skrč. iz aliōvorsum, aliōvorsus = aliōversum, aliōversus: aliō in vortere, oz. vertere) „kam drugam obrnjeno“, od tod

1. (kam) drugam: Icti., aliorsum grassantes Ap., iumentum aliorsum duxerat, quam quo utendum acceperat Gell.; alternativno: mater ancillas iubet... aliam aliorsum ire Pl. ti sem, oni tja.

2. kam drugam = h komu (čemu) drugemu, na koga (kaj) drugega: infans aliorsum datus Gell. drugi osebi, drugim ljudem, aliorsum oratio properans Amm. k drugim rečem.

3. z drugim namenom, v drugem smislu, drugače: Fl., summa coepti prudentis aliorsum vertit Amm.; z atque: Boet., vereor, ne illud gravius Phaedria tulerit neve aliorsum, atque ego feci, acceperit Ter.

alkoholreich bogat z alkoholom, visoko alkoholen

alkoholsüchtig zasvojen z alkoholom

Alkoholvergiftung, die, zastrupitev z alkoholom

allabōrō (adlabōrō) -āre „k čemu še kaj delati“, od tod

1. trudeč se do(daja)ti: simplici myrto nihil allabores H. ne priumetniči ničesar.

2. z naporom prizadevati si: quod ut... provoces ab inguine, ore allaborandum est tibi H. moraš tudi še z usti delati.

alligō (adligō) -āre -āvi -ātum

I.

1. privez(ov)ati (naspr. solvere): Q., homines sceleris... damnati, ad supplicium traditi, ad palum adligati Ci., cuius ad statuam (Siculi) te praetore adligabantur Ci., all. catulos Varr., canem ad ostium Sen. rh., canem alligare et solvere Ph.

2. occ.
a) agr. trte privez(ov)ati (h kolju, na drevesa): vitem, vineas Col.
b) obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, vezati: Dolia... viti siccā alligato. Si... bene alligaveris... Ca., sic sirpata dolia quassa, cum alligata, dicta Varr.; pesn.: moenia spissa vallatā coronā alligat Sil.
c) z(a)vez(ov)ati, zadrgniti (zadrgovati): manipulos Col., sarcinulas Plin. iun., in quibus (virginibus) nihil esse alligati decet nec astricti: solutis itaque tunicis utuntur Sen. ph.
č) obvez(ov)ati (rane, telesne dele): vulnus Ci., L., Iust., alicuius oculum Ci., crus, bracchium Sen. ph., fracturas Hier., caput fasciā Plin., caput lanā Mart.
d) zvezati = v spone dati (naspr. solvere, revincire): alliga, inquam, colliga Pl., all. servum Col., non enim alligabitur infans Q., victus... adligari se ac vēnire patitur T., leones alligati Sen. ph.; subst. pt. pf. alligātī -ōrum, m zvezani, v spone dani sužnji: Col.

II. pren.

1. (z)vezati = držati, zadrž(ev)ati, ovirati: voltum alligat quae tristitas? Pac. ap. Non. je vzrok, da tako strmo gledaš? torpor gravis alligat artūs O., hic... navīs... unco non alligat ancora morsu V., ancora unco dente... adligavit alterius (navis) proram L., quos (mortuos)... palus inamabilis undā alligat et... Styx... coërcet V., hanc beluam vinctam auspiciis, alligatam more maiorum, constrictam legum catenis solvit lege curiata consul Ci., cum videas civitatis voluntatem solutam, virtutem (krepkost, odločnost) alligatam Ci. ep., cedendum enim est celeriter, ne forte qua re impediar atque alliger Ci. ep. da... mi ne veže rok;
a) pri šahu podobni igri alligatus calculus Sen. ph. „vezan kamenček“ = kamenček, ki se ne sme več potegniti.
b) kemično (z)vezati, spojiti (spajati): arenae, quae humore alligantur Sen. ph., qui (fons) putria terrae alligat Lucan., massa modo lactis alligati Mart. usirjenega (kislega) mleka.
c) slikarsko: ita colorem alligat, ut elui postea non possit Plin. „veže“ = ustvari barvo

2. (z vezmi prijateljstva, dobrohotnosti idr.) (na)vezati na koga (kaj), nakleniti (naklepati) na koga (kaj): eo pacto alicui filium Ter., non modo beneficio, sed etiam benevolentiae significatione adligari Ci.

3. ret. (na kak zunanji zakon) navez(ov)ati, vezati, podvreči kaj čemu, podrediti kaj čemu: ut verba neque adligata sint quasi certa lege versus neque ita soluta, ut vagentur Ci., tamquam orationem ad rhythmos alliget Q., (poësis) alligata ad certam pedum necessitatem Q. vezano na neko silo metruma, ad omnia verba se alligare Q. strogo se držati naučenega besedila, alligare artem ad exitum (uspeh) Q.

4. (nravno) vezati, obvez(ov)ati, zavez(ov)ati, dolžnost naložiti (nalagati) komu: iureiurando alligat (lenonem) Pl., caput suum alligabit Pl. bo zastavil, intellegebant ea lege se non teneri, sed ne nova lege adligarentur, laborabant Ci., Roscium stipulatione adligare Ci., nullam... civitatem se in Graecia nosse, quae... foedere iniquo adligata quas nolit leges patiatur L., adligati adulatione T.

5. se scelere alligare okriviti se z zločinstvom, obdolžiti se zločinstva, krivega se delati zločinstva: ne L. Flaccus nunc se scelere adliget Ci.; z gen.: hic furti se adligat Ter.; od tod alligatus (adligatus) zapleten v kaj, sokrivec, sookrivljen(ec): in quo (iudicio) adligatum Oppianici nomen primum esse constabat Ci.

alluda f obrt

1. strojenje kože z galunom

2. z galunom ustrojena koža

allumare v. tr. (pres. allumo) redko

1. natopiti, prepojiti z galunom

2. strojiti z galunom

alluminare¹ v. tr. (pres. allumino) tehn.

1. prevleči z aluminijem, z aluminijasto folijo

2. natopiti, prepojiti z galunom

almadiar z brodom se čez reko prepeljati

almadiarse postati omotičen