Franja

Greek¹ [gri:k] samostalnik
Grk(inja); grščina; heleniziran Žid; član grške pravoslavne cerkve
figurativno premetenec

when Greek meets Greek kadar se spopadeta hrabra nasprotnika
that's Greek to me to mi je španska vas

griego moški spol Grk; grščina

es griego para mí to mi je španska vas
hablar en griego nerazumljivo govoriti

grúčast (-a -o) adj. in gruppo; agglomerato:
geogr. gručasta vas villaggio agglomerato

guardar (s)hraniti, prihraniti, obdržati, varovati, streči, negovati; držati (besedo); praznovati (praznik)

guardar (la) cama ležati v postelji zaradi bolezni
guardar miramientos a ozirati se na
guardar silencio molčati
¡Dios guarde a V.! dobrodošli! Bog vas varuj! Zbogom!
guardarse paziti se, varovati se (de česa), zavarovati se (contra pred)
guardarsela a uno jezo kuhati na koga, jeziti se na

gustātōrium -iī, n (sc. vās; gūstāre) prva skleda pri obedu, prva jed pri obedu, jedilni pribor: PETR., PLIN. IUN.

gusto moški spol okus, dober okus, zadovoljstvo, všečnost; usluga; muha(vost), domislek

gusto picante oster okus
gusto soso, gusto insípído pust ali priskuten okus
gusto por las flores ljubezen do cvetlic
gusto a la música smisel za glasbo
dar gusto ugajati, vseč biti, prijati
dar gusto (a) ustreči komu, komu zadovoljstvo pripraviti, ugoditi
dar a uno por el gusto komu na ljubo nekaj napraviti
no es de mi gusto ni mi všeč
estar a (su) gusto prijetno se počutiti
hablar al gusto povšeči govoriti
hacer su gusto po svoji mili volji napraviti
quitar a alg el gusto (de) komu kaj pristuditi ali zagreniti
tener buen gusto imeti dober okus
(tengo) mucho gusto en conocerle (¡tanto gusto!) veseli me, da vas spoznam
el gusto es mio mene veseli (da vas spoznam)
sobre gusto(s) no hay disputa okusi so različni
a gusto po mili volji, poljubno
con gusto rad
por gusto za šalo, za zabavo
a gusto del comprador po kupčevi želji

gypsō -āre -āvī -ātum (gypsum) posadrati, zamavčiti, zadelati z mavcem, pokriti z mavcem: PALL., FEST., lagoenam, vas, vinum, COL., amphoras PETR.; pt. pf. gypsātus 3 posadran, zamavčen, zadelan z mavcem, pokrit z mavcem, pobeljen: g. pes O., TIB. (na trgu so namreč sužnjem, postavljenim na prodaj, pobeljevali noge), gypsatissimis manibus CI. EP. z docela posadranimi rokami (kakršne so imeli igralci, ki so igrali ženske vloge).

hȁjati -ēm marati, biti mar: za dijete i ne haješ, kao da nije tvoje; tko vas haje plode li krši vinom? Komu od vas je mar, ali kras daje vino?

hébreu [ebrö] adjectif hebrejski; masculin hebrejščina

Hébreu masculin Hebrejec; figuré nerazumljiva stvar
c'est de l'hébreu pour moi tega ne razumem, to mi je španska vas

Hebrew [hí:bru:]

1. pridevnik
hebrejski

2. samostalnik
Hebrej, Jud; hebrejščina

it is Hebrew to me to mi je španska vas
written Hebrew-wise pisan z desne na levo

hederāceus (-ius), (ederāceus) 3 (hedera, edera)

1. od (iz) bršljana, bršljanov: frons, vas Ca., baca Col.

2. zelen kot bršljan: calcei Vop.

heureux, euse [œrö, z] adjectif srečen; vesel, zadovoljen; posrečen, uspel, ugoden, dober; masculin srečnik

il est heureux que ... sreča je, da ...
je suis heureux de votre succès vesel sem vašega uspeha
j'en suis heureux to me veseli, to mi je drago
d'heureuse mémoire blagega spomina
repartie féminin heureuse posrečen, sijajen odgovor
avoir la main heureuse imeti srečno roko
il a une heureuse mémoire (on) ima izvrsten spomin
être heureux (au jeu) imeti srečo (pri igri)
être né sous une heureuse étoile (figuré) roditi se pod srečno zvezdo
être plus heureux que sage imeti več sreče kot pameti
heureux de vous revoir veseli me, da vas spet vidim

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

*hors, hors de [ɔr] préposition, adverbe zunaj, izven, ven; razen

hors d'ici! ven!
hors d'affaire zunaj, izven zadrege, stiske, zagate
hors cadres nadštevilen, odvečen
hors circuit (él) izklopljen
hors de combat onesposobljen za boj
hors commerce, hors vente ne na prodaj, neprodajen
hors de danger zunaj nevarnosti
hors de dispute nespodbiten, nesporen
hors d'haleine ob sapo, ves zasopljen
hors de concours izven konkurence
hors ligne, classe izreden, nenavaden, odličen
hors de mode iz mode
hors de propos neumesten, neprimeren
hors de prix predrag
hors de saison času neprimeren, neumesten
hors d'atteinte, de portée nedosegljiv
hors de service, d'usage neuporaben, odslužen
il a un talent hors (de) pair ima nadarjenost, ki mu je ni enake
il est hors de doute que ... nobenega dvoma ni, da ...
cela est hors de cause o tem ni govora
être hors de sens biti z uma
être hors jeu (sport) (o igralcu) ne biti na mestu, ki ga zahteva žoga v igri
je suis hors d'état de vous convaincre ne morem vas prepričati
être hors de cause biti neudeležen
i! est hors de lui ves iz sebe je, besen je
mettre hors la loi izobčiti
il m'a mis hors de moi spravil me je v besnost
prononcer un hors de cour (juridique) ustaviti sodni postopek
vivre hors de son pays živeti v tujini
vivre hors du temps (figuré) ne živeti s časom, ne biti realen, ne stati na realnih tleh

hríbovski (-a -o) adj. montanaro, montano:
hribovska vas paesino montano

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

ihretwillen: um ihretwillen zaradi nje/njih; Ihretwillen zaradi vas

imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

imé in priimek name and surname
v iménu on behalf of, in the name of
v mojem iménu on my (own) behalf
lastno imé proper noun
obče imé common noun
potni list na imé... a passport in the name of...
dekliško imé maiden name
brez iména nameless
krajevno imé placename, toponym
privzeto imé (vzdevek) alias
Brown po iménu Brown by name
dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
klicanje imén (apél) roll call
seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
v božjem iménu in the name of God, in God's name
kako Vam je imé? what is your name?
Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
imeti imé po botru to be called after one's godfather
navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
klicati po iménih to call the roll
podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
omadeževati svoje imé to besmirch one's name
poznati koga le po iménu to know someone only by name
imé se ga je prijelo the name stuck to him
to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!

imenovati to name; to call by name

imenovati koga po... to name someone after; (označiti) to denominate, to designate, to style, to term; (v službi) to nominate, to appoint (to office); (odrediti) to fix, to appoint (the day)
napačno imenovati to misname, pogovorno to get someone's name wrong
podrobno imenovati to specify
oseba, ki je nočem imenovati a person who shall be nameless
imenoval me je za svojega dediča he has named me his heir
imenovali so me po očetu I was named after my father
bil je imenovan za župana he was appointed mayor
imenovali so ga za predsednika they appointed him president
kako imenujete to stvar v angleščini? what do you call this thing in English?
imenovati se to be called, to be named
kako se imenuje ta vas? what is the name of this village?, what is this village called?

importer² [-te] verbe intransitif (se rabi v nedoločniku in v 3. os. ed.) biti važen ali pomemben; igrati vlogo (à pri)

ce qui importe kar je važno
cela m'importe beaucoup to je zelo važno zame, to igra veliko vlogo zame
peu m'importe malo me briga, vseeno mi je
peu importe ne igra nobene velike vloge
il lui importe beaucoup mnogo mu je do tega
qu'importe? kaj za to?
n'importe! nič za to!
n'importe qui, quoi kdorkoli, karkoli
n'importe où kjerkoli, kamorkoli
n'importe quand kadarkoli
que vous importe cela? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?