Franja

agonija samostalnik
1. (umiranje) ▸ agónia, haláltusaNjegov izraz zmagoslavja se v trenutku spremeni v grimaso bolečine in smrtne agonije. ▸ Győzelmi mámora a másodperc tört része alatt fájdalmas grimasszá és haláltusává alakul.

2. (težavno obdobje) ▸ gyötrődés, agóniaVse več pa je domnev, da se bo agonija podjetja končala s stečajem. ▸ Egyre inkább feltételezhető, hogy a vállalat agóniája csőddel zárul.

agregirati glagol
1. (združiti; spojiti) ▸ aggregál, összevon
Pri čiščenju napak si ponavadi naredimo seznam napak, ki so najpogostejše, če pa je teh več, jih poskušamo agregirati in najti skupine napak, ki jih potem obravnavamo skupaj. ▸ A hibák tisztázása során általában listát készítünk a leggyakoribbakról, de ha sok van, megpróbáljuk összevonni őket hibacsoportokba, amelyeket aztán együtt kezelünk.

2. kemija (o združevanju molekul) ▸ aggregálódikMakromolekule, ki niso hidratizirane, agregirajo in se obarjajo iz raztopine. ▸ A nem hidratált makromolekulák aggregálódnak és kicsapódnak az oldatból.

ailleurs [ajœr] adverbe drugod, drugje, drugam

d'ailleurs sicer pa; vrh tega
nulle part ailleurs nikjer drugje
partout ailleurs povsod drugod
par ailleurs drugače, sicer, v ostalem

air² [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje

il a grand air on imponira
avoir l'air de zdeti se, imeti videz
il a l'air d'une femme videti je kot ženska
ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
avoir un air de famille imeti neko podobnost
avoir un air de supériorité biti videti močnejši
avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
elle a l'air sérieux videti je resna
cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
prendre un air sérieux zresniti se
prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
il prend de grands airs avec nous visok je do nas

aisé, e [ɛze] adjectif lahek, udoben, zložen, lagoden, neprisiljen (vedenje); imovit, premožen; tekoč, gladek (slog)

famille féminin aisée premožna družina
avoir l'esprit aisé biti bistrega duha
la critique est aisée, et l'art est difficile kritika je lahka, umetnost pa težavna

ája inter. otr. ninna, nanna:
aja tutaja ninna nanna
zdaj pa aja tutaja e adesso a nanna

ajo moški spol česen; česnova juha (omaka); šminka, lepotilo; robat izraz

ajo de chalote šalotka
ajo morisco drobnjak
ajo porro, ajo puerro por, luk
fuerte como un ajo krepak, čvrst
andar en el ajo z umazanimi posli se ukvarjati
bueno anda el ajo ta je pa lepa!
oler a ajos biti povezan s težavami
tieso como un ajo (fig) tog, napihnjen

akòbōgdā prisl.
1. verjetno, vsekakor: tu će biti svašta akobogda
2. če bo božja volja: mi ćemo se, akobogda, za godinu dana opet vidjeti
3. vzklik: Hej, čiča Marko, akobogda kam pa kam, striček Marko

akril samostalnik
1. (slikarska tehnika) ▸ akrilUkvarjam se s slikarstvom in to največ v akvarelni tehniki, pa tudi z akrilom in oljem. ▸ Festészettel foglalkozom, elsősorban akvarell technikával, de akrilt és olajfestéket is alkalmazok.

2. (material) ▸ akrilNajpogostejši material za kadi je sanitarni akril, ki je zelo prijeten na otip. ▸ A kádak leggyakoribb alapanyaga a nagyon kellemes tapintású szaniter akril.

3. tudi v pridevniški rabi (barva) ▸ akril
Za pleskanje 205 kvadratnih metrov zidu so porabili tri velike posode akril barve. ▸ 205 négyzetméter falra három nagy vödör akrilfestéket használtak fel.

akrobatski pridevnik
1. (o gimnastičnih elementih in likih) ▸ akrobatikusPokazala sta jim prevale in podobne začetniške akrobatske prvine. ▸ Mutattak nekik szaltókat és hasonló alapszintű akrobatikus elemeket.
2. (o posebnih trikih v drugih športih) ▸ akrobatikusOb polčasu tekme bo gledalce zabavala akrobatska skupina Žabe. ▸ A mérkőzés félidejében a Békák akrobatacsoport szórakoztatja a nézőket.
Akrobatske prvine so bistvo obeh deskarskih disciplin. ▸ Az akrobatikus elemek mindkét snowboard-szakág lényegét jelentik.
Povezane iztočnice: akrobatski smučar, akrobatski rokenrol, akrobatski rock and roll, akrobatski rock'n'roll, akrobatsko zabijanje, akrobatsko smučanje

3. (o fizični spretnosti) ▸ akrobatikusKozlički veliko spijo, ko pa so naspani, vadijo akrobatske spretnosti po skalovju in med grmovjem. ▸ A kecskegidák sokat alszanak, és amikor kipihenték magukat, akkor a sziklákon és a bokrok között gyakorolják akrobatikus képességeiket.Med vožnjo sva molčala, opazovala sva promet in akrobatske sposobnosti slovenskih voznikov. ▸ Vezetés közben csendben figyeltük a forgalmat és a szlovén sofőrök akrobatikus képességeit.

4. (o akrobatskem letenju) ▸ akrobatikusRim je preletavala akrobatska skupina vojaškega letalstva, ki je priletela iz Furlanije. ▸ Róma felett egy Friuliból érkezett akrobatikus katonai műrepülőcsapat repült át.
Looping je akrobatska figura v letalstvu. ▸ A looping az akrobatikus repülés egy figurája.
Povezane iztočnice: akrobatski pilot, akrobatsko letalo, akrobatski letalec, akrobatsko letenje

akumulativen pridevnik
1. v finančnem kontekstu (o denarnih sredstvih) ▸ felhalmozó, akkumulatívZa sredstva EU še nismo kandidirali, bi jih bili pa zelo veseli, saj je tiskarstvo panoga, ki ni visoko akumulativna. ▸ kontrastivno zanimivo Még nem pályáztunk uniós forrásokra, bár nagy szükségünk lenne rájuk, mivel a nyomdai ágazat nem tud nagyobb tartalékokat felhalmozni.

2. (ki se zbira ali kopiči) ▸ felhalmozódó, felgyülemlő, akkumulatív

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

alcēdō (halcēdō) -inis, f (st.lat. ime za gr. ἀλκνών, gl. alcyōn) zimorodek, vodomec: illam mihi tam tranquillam facis, quam mare est olim, cum alcedo pullos educit suos Pl. (= kadar sedi, vali; če pa se prikaže na obali, je nevihta blizu). Od tod alcēdōnia -ōrum, n (sc. tempora) doba morske tišine = 7 dni pred najkrajšim zimskim dnevom in 7 dni za njim (po mnenju starodavnikov zimorodek ta čas vali; ti dnevi se imenujejo zato tudi dies alcyonēī ali alcyonides, gl. alcyōn); od tod pren. brezvetrje, tišina = mir, trden pokoj: tranquillum est: alcedonia sunt circum forum Pl., mare ipsum aiunt, ubi alcedonia sint, fieri feriatum Fr.

alegorija samostalnik
1. v umetnosti (zgodba ali slika) ▸ allegóriaC. S. Lewis je bil veren kristjan, njegove zgodbe za mladino pa so polne bibličnih alegorij. ▸ C. S. Lewis hívő keresztény volt, az ifjúsági történetei pedig tele vannak bibliai allegóriákkal.

2. neštevno (prispodoba) ▸ allegóriaSedeči Kronos s koso je alegorija časa oziroma minljivosti. ▸ A kaszával ülő Kronosz az idő, illetve a mulandóság allegóriája.
Za Botra so rekli, da je alegorija sodobnega razvitega kapitalizma. ▸ A Keresztapára azt mondták, hogy a modern, fejlett kapitalizmus allegóriája.
Sopomenke: alegorika

alergičen pridevnik
1. (o človeku) ▸ allergiásŠtevilo ljudi, ki so preobčutljivi oziroma alergični na sonce, se občutno povečuje. ▸ Érezhetően nő azoknak a száma, akik túlérzékenyek, illetve allergiásak a napra.

2. (o obolenju) ▸ allergiásSopomenke: alergijski

3. (o odporu do česa) ▸ allergiásAmpak da bi bil kdo alergičen na počitnice, tega pa še nisem slišala. ▸ Nem hallottam még arról, hogy valaki a nyaralásra lenne allergiás.

alēscō -ere (iz *alēre, to pa iz alĕre, prim.: pendēre: pendĕre) narasti, rasti, večati se, dvigati se: Varr., Lucr., Non.

ali¹ oder
ali … ali entweder … oder
kot grožnja: ali pa … oder aber
ali kaj podobnega oder so ähnlich
več ali manj mehr oder weniger
prej ali slej früher oder später
sedaj ali nikoli jetzt oder nie

áli o ; (pred o) u, ú ; (toda) pero ; (če) si

ali pa o bien
ta ali oni este u otro
ali ... ali o... o
ali, ali ¡o una cosa u otra!; fam ¡lo toma o lo deja!
ni nobenega ali no hay alternativa
ne vem, ali (če) bom utegnil no sé si tendré tiempo

àli prislov ou; mais; cependant ; (če) si

ali pa ou bien
ne vem, ali bom mogel priti k vam je ne sais pas si j'aurai le temps de passer chez vous